Strokovnjaki so na novinarski konferenci, ki jo je organiziralo Slovensko zdravniško društvo spregovorili o dleovanju urgentnih centrov, ki se soočajo s pomanjkljivo opremljenimi prostori, preobremenjenostjo in premajhnim številom strokovnega osebja. Kljub opozarjanju strokovnjakov, danes še vedno veliko število posameznikov izkorišča storitve urgentnih centrov za obravnave, ki niso nujne, z namenom hitrejšega dostopa do zdravstvenih storitev. S tem pa otežuje delo specialistov urgentne medicine, ki jih je v Sloveniji občutno premalo.

Dr. Roman Košir, predstojnik urgentnega centra UKC Maribor poudarja: »Na državnem nivoju bo potrebno poenotit delo v urgentnih centrih, do konca bo potrebno zgraditi tudi informacijski sistem. Največji problem pa predstavlja kadrovska zasedba. Potrebujemo od 200 do 300 specialistov urgentne medicine, ki so nosilci zdravstvene dejavnosti, da bomo zapolnili kadrovske vrzeli. Trenutno pospešeno izobražujemo specialiste, bomo pa pri reševanju problematike potrebovali tudi podporo države.«

»Pravkar so bili odprti novi prostori internistične in nujne prve pomoči UKC Ljubljana. Sedaj pa pregledujemo in usklajujemo načrte za izgradnjo urgentnega kirurškega bloka. Verjamemo obljubam, da bodo sredstva zagotovljena in upam, da bomo v novem kirurškem centru UKC Ljubljana z delom priželi že leta 2020,« poudarja doc. dr. Anže Kristan, dr. med., vodja urgentnega kirurškega bloka UKC Ljubljana in dodaja: »Urgentni centri so se ponekod zgodili prezgodaj, ker je gradnja stavbe hitrejša kot je sprememba sistema, miselnosti in kadrovske zasedbe.«

»Beležimo vsaj 640 000 obiskov dežurne službe na primarnem nivoju na leto. Pri čemer je kritično bolnih, ki obiščejo urgenco, le 5 odstotkov. Večina bolnikov, ki obiskujejo dežurno službo, se zaveda, da niso “kritično bolni”, a ne morejo oziroma nočejo počakati do obiska pri izbranem osebnem zdravniku. Tako velik obisk dežurnih služb jasno kaže na preslabo dostopnost do osebnih zdravnikov,« poudarja asist. Gregor Prosen, dr. med. iz ZD Maribor, predsednik sekcije za urgentno medicino SZD in dodaja: »Prebivalce Slovenije je potrebno informirati, da so urgentni centri in klic na številko 112 vstopna vrata za oskrbo kritično bolnih in poškodovanih. Torej so namenjeni tistim, ki lahko zaradi svojega stanja izgubijo življenje. Urgentni centri pa vsekakor niso poliklinike.«

»Stroka je dolžna sistem urgentnih centrov nadgrajevati in posodabljati. V prihodnje nas čaka še dograditev pediatričnih urgentnih centrov, ki trenutno delujeta samo v Ljubljani in Splošni bolnišnici Celje. Otroci potrebujejo potrebne prostore in posebno obravnavo. Žal ni vsem otrokom po Sloveniji omogočen takojšen dostop do pediatrične urgence, zato upam, da bomo kmalu sistem pediatrične urgence uspeli nadgraditi. Seveda pa bo za to morala imeti posluh tudi država,« opozarja prof. dr. Radko Komadina, dr. med., predsednik Slovenskega zdravniškega društva.

Doc. dr. Tomaž Smrkolj, dr. med., predstojnik kliničnega oddelka za urologijo UKC Ljubljana dodaja: »Imamo veliko bolnikov in malo urologov, to se pozna tudi pri delu urgence in nujne medicinske pomoči s področja urologije. Sprašujemo se kako bodo obravnavani urološki bolniki, ko bomo imeli urgentni center v Ljubljani. Skrbi nas, da se bo zlorabljal za hiter dostop do specialističnega izvida.«

Slavnostni večer 154. skupščine SZD – podelitev priznanj častnim članom SZD in primariatov

Na slavnostnem dogodku v okviru 154. skupščine Slovenskega zdravniškega društva sta priznanje za častnega člana prejela prof. dr. David B. Vodušek, dr. med., višji svetnik indr. Božidar Voljč, dr. med.

Prof. dr. David B. Vodušek, dr. med., višji svetnik je specialist nevrolog in klinični nevrofiziolog, konzultant in konziliarni nevrolog doma in v tujini, izvedenec za strokovni nadzor pri Ministrstvu za zdravstvo, Izvedenec za strokovni nadzor s svetovanjem pri Zdravniški zbornici Slovenije in sodni izvedenec. Od leta 1976 dalje je bil zaposlen na Univerzitetnem inštitutu za klinično nevrofiziologijo Kliničnega centra v Ljubljani, ki ga je kot strokovni direktor vodil med letoma 1991 in 1996. Od leta 1996 dalje pa je bil tudi je strokovni direktor Nevrološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Je predavatelj na dodiplomskem in podiplomskem študiju ter gostujoči asistent in profesor v ZDA. Med leti 2003 in 2007 je bil predstojnik katedre za nevrologijo MF UL, med leti 2004 in 2008 pa predstojnik Odseka za splošno medicino MF UL. Od leta 1995 in vse do danes je koordinator predmeta Nevrološke vede. Imenovan je bil za člana Glavnega strokovnega sveta Slovenskega Zdravniškega društva (GSS SZD – v tretjem mandatu), za podpredsednika GSS SZD (2001 – 2008), predsednika GSS SZD (2008 – 2014) za člana Razširjenega strokovnega kolegija za nevrologijo (1992 – 2017); predsednika tega kolegija (1992 -1999) ter za člana Zdravstvenega sveta na Ministrstvu za zdravje (2006 – 2010; 2015 – ).

Dr. Božidar Voljč, dr. med. je specialist družinske medicine in doktor medicinskih znanosti. Bil je zdravnik v Zdravstvenem domu Ribnica na Dolenjskem, direktor Zdravstvenega doma Kočevje – Ribnica, direktor Zavoda Republike Slovenije za transfuzijsko medicino ter Minister za zdravstvo Republike Slovenije. Bil je tudi član in predsednik Stalnega odbora pri Evropskem uradu Svetovne zdravstvene organizacije v Kopenhagnu ter član Izvršilnega odbora Svetovne zdravstvene organizacije v Ženevi. Je predsednik Komisije Republike Slovenije za medicinsko etiko, svetovalec Slovenske akademije znanosti in umetnosti za področje gerontologije, član Task Forces pri AGE Platform Europe in sodeluje na področjih aktivnega in zdravega staranja.