Zavarovalnica Generali je ustanovila sklad za zdravstvene delavce, ki so zboleli za COVID – 19. Do finančne podpore so upravičeni vsi oboleli s COVID – 19, ki so se zdravili v bolnišnici vsaj 3 dni (20 EUR za vsak dan v bolnišnici, 1000 EUR v primeru, da je zdravljenje zahtevalo intenzivno nego). Zneski nadomestil se med seboj seštevajo. Čas veljavnosti sklada je do 20.7.2020.

Pravila sklada GENERALI (.pdf datoteka)

Slovenska medicinska akademija je 30. 4. 2020 organizirala okroglo mizo (tele-konferenco) o zdravstveni oskrbi starostnikov. Na posvetu so poleg predsednika Slovenske medicinske akademije  (SMA) sodelovali dr. Božidar Voljč – predsednik Republiške komisije za medicinsko etiko, prof. dr. Radko Komadina predsednik SZD, prof. dr. Zlatko Fras – strokovni direktor Interne klinike UKC Ljubljana, dr. Gregor Veninšek – predstojnik geriatričnega oddelka UKC Ljubljana, prof. dr. Radovan Hojs – prodekan medicinske fakultete v Mariboru – g. Matjaž Trontelj direktor sektorja za zavarovalne primerne zavarovalnice Vzajemna in prof. dr. David Vodušek – glavni tajnik  SMA.

Po uvodnih razmišljanjih in razpravi so bili sprejeti  naslednji sklepi:

  • Povsod po svetu se v razvitih državah in tudi v Sloveniji prebivalstvo stara, delež prebivalstva starejšega od 65 let se je v zadnjih 40 letih podvojil in trenutno znaša 20 %. Staranje prebivalstva nosi s seboj številne izzive na vseh področjih družbenega življenja, zlasti na socialno – zdravstvenem področju. Za starostnike je značilno, da se z leti zmanjšujejo funkcije vseh, zlasti pa življenjsko pomembnih organov, in so bolj sprejemljivi za različne bolezni. Zato se v starosti kopičijo kronične bolezni, ki jih je v starosti težje obvladovati. Neredko se pojavljajo tako imenovani geriatrični sindromi, kot so: krhkost, delirij, nepomičnost, inkontinenca , demenca in upadanje funkcijskih sposobnosti čutil. Predvsem zaradi krhkosti in številnih aktivnih bolezenskih stanj se bolezni izrazijo drugače, ugotavljanje in določitev bolezni je težje, odgovor na zdravljenje je lahko zakasnel, pogosto je potrebno zagotoviti tudi socialno pomoč. Za kakovostno obravnavo takšnih bolnikov so potrebna posebna  – usmerjena znanja in obvladovanje veščin geriatrične medicine.
    Cilj geriatrične obravnave ni le ozdravitev akutne bolezni, temveč preprečevanje funkcionalnega upada, povrnitev samostojnosti v samooskrbi, preprečevanje nadaljnjega funkcionalnega upada, vrnitev posameznika v njegovo domače okolje in ohranjanje kakovosti življenja. Za doseganje teh ciljev obravnava geriatričnega bolnika ni omejena zgolj na somatski aspekt bolezni, ampak vključuje tudi psihološke in socialne ukrepe. Osnovni geriatrični tim (t.i. multidisciplinarni tim) tako sestavlja geriater, diplomirana medicinska sestra, fizioterapevt in delovni terapevt, klinični farmakolog, socialni delavec in klinični psiholog. Geriatrična obravnava poteka na bolnikovem domu, ambulantno, v ustanovah za  dolgotrajno oskrbo in v bolnišnici.
  • Za udejanjanje kakovostne oskrbe geriatričnega bolnika je potrebno poznavanje vsebin in obvladovanje veščin geriatrične medicine. Na tem področju je znanje pomanjkljivo, izobraževalni programi so prepuščeni pobudam posameznikov, kar ima za posledico neenotnost pristopa pri obravnavi geriatričnih bolnikov. Zato potrebujemo enotne programe izobraževanja na dodiplomskem in podiplomskem nivoju za zdravnike, medicinske sestre in druge zdravstvene delavce. Geriatrija bi morala biti samostojni predmet v okviru pouka študentov medicine, kot je to storila medicinska fakulteta v Mariboru že ob njeni ustanovitvi. Poleg tega bi morale biti geriatrične vsebine in posebnosti bolezni v starosti obravnavane v okviru drugih predmetov.
  • Geriatrična medicina je v večini evropskih držav temeljna specializacija (samostojna ali znotraj interne medicine), pogosto subspecializacija interne medicine (v Franciji tudi družinske medicine), v nekaterih državah pa je stanje podobno kot v Sloveniji, kjer so geriatrične kompetence razpršene med bolj ali manj geriatrično izobražene strokovnjake na primarni in sekundarni ravni.
  • Pozivamo, da se čim prej vzpostavijo različne oblike podiplomskega izobraževanja kot so: podiplomski študij, posebna oziroma usmerjena znanja in specializacija iz geriatrije. Na medicinski fakulteti v Ljubljani že obstaja program podiplomskega študija iz geriatrije, prav tako je Slovensko zdravniško društvo že pred leti sprejelo program posebnih znanj iz geriatrije, vendar zaradi premajhnega zanimanja, za tovrstne oblike podiplomskega izobraževanja, do realizacije ni prišlo. Strokovno združenje za geriatrično medicino in glavni strokovni svet SZD pozivamo, da čim prej pripravijo program specializacije iz geriatrije. Glede na to, da v Sloveniji ne razpolagamo z ustrezno infrastrukturo za izvedbo tovrstne specializacije, je v prehodnem obdobju nujno:
    Ker manjka usposobljenih kadrov, ki bi bili nosilci specializacije, je v prehodnem obdobju potrebno  kadre izšolati v tujini. Hkrati je potrebno v obstoječe temeljne specializacije, zlasti tiste, ki obravnavajo probleme starostnikov, vključiti programe z geriatričnimi vsebinami.
    Poleg temeljne specializacije iz geriatrične medicine potrebujemo “masters” oziroma po veljavni slovenski nomenklaturi “posebna znanja” za tiste temeljne specialnosti, ki tudi zdravijo pretežno stare bolnike: nevrologi, psihiatri, družinski / domski zdravniki in morebiti fiziatri.
  • Potrebujemo geriatrične oddelke, ki bodo obravnavali bolnike z akutno geriatrično problematiko in ki bodo poleg klinične geriatrične oskrbe izvajali remobilizacijo in starostnikom omogočili vrnitev v prvotno stanje in v njihovo domače okolje. Raziskave so pokazale, da obravnava bolnika na geriatričnem oddelku omogoča kvalitetnejšo  zdravstveno oskrbo, izboljša preživetje, ter zmanjša potrebo po sprejemu v DSO. Imamo program delovanja terciarnega centra za geriatrijo pri največji slovenski bolnišnici, ki ga je leta 2013 potrdil Zdravstveni svet pri Ministrstvu za zdravje. Model predvideva vzpostavitev ustreznih enot tudi v drugem UKC in splošnih bolnišnicah ob upoštevanju vsebinskih, kadrovskih tehničnih in prostorskih pogojev.
    V času izobraževanja 1. generacije geriatrov, se morata v obeh UKC vzpostaviti geriatrična oddelka, ki bosta sposobna obravnavati večinski delež populacije, ki potrebuje geriatrično obravnavo v svojem gravitacijskem območju, saj bo le s tem zagotovljena možnost usposabljanja naslednjih generacij ne samo geriatrov, ampak tudi drugih zdravstvenih strokovnjakov, ki bodo potrebovali specifična geriatrična znanja in veščine, skladno z Evropskimi standardi za podiplomsko specialistično usposabljanje. Oddelek za geriatrično medicino mora biti sestavljen iz enote za akutno geriatrično medicino in enote za geriatrično remobilizacijo/rehabilitacijo (negovalne bolnišnice oz enote za podaljšano bolnišnično zdravljenje).
  • Smiselna bi bila tudi nadgradnja geriatričnih oddelkov v obeh Univerzitetnih kliničnih centrih  terciarna oddelka, ki bi izvajala pedagoško, raziskovalno in klinično dejavnost, hkrati pa igrala vodilno vlogo pri uveljavljanju doktrin na področju upravljanja dolgožive družbe.
  • Za kakovostno zdravstveno oskrbo starostnikov poleg postavitve oddelkov za akutno geriatrično medicino in remobilizacijo nujno potrebujemo tudi opolnomočenje sedanjih DSO za izvajanje integrirane socialno varstvene oskrbe, ki poleg zahtevne zdravstvene nege vključuje tudi zdravstveno oskrbo, pri čemer je smiselno sodelovanje predvsem regijskih bolnišnic, saj se le na ta način zagotovi brezhibna obravnava posameznika v primeru akutnega poslabšanja zdravstvenega stanja. Obravnava starostnikov v DSO mora postati proaktivna in  od sprejema v obravnavo vključevati načrtovanje, izvajanje, preverjanje in prilagajanje zdravstvene oskrbe skladno s strokovnimi dognanji, posameznikovim  zdravstvenim stanje, njegovimi vrednotami.
    DSO-ji so trenutno res socialne ustanove pod nadzorom Ministrstva za socialo, družino in delo, a sedanja epidemija je pokazala, da njihova stroškovno učinkovita kadrovska zasedba  ne omogoča varnega dela za tiste stanovalce, ki potrebujejo med epidemijo še posebno skrbno in nadzirano zdravstveno nego.
  • Zdravstvena politika in vse vlade iz zadnjega obdobja v koalicijskih dogovorih med prioritetami navajajo reformo zdravstvenega varstva, zagotavljanje dolgotrajne zdravstvene oskrbe in  zadovoljevanje  potreb starostnikov. Toda vse se konča pri denarju. Zato opozorila  in zahteve medicinske stroke največkrat ostanejo mrtve črke na papirju. Zdravstvena politika  izpostavlja potrebo po skupni odločitvi o tem, kakšno zdravstvo si želimo in koliko smo pripravljeni prispevati za to. Toda tudi v dosedanjih finančnih okvirjih bi bilo možno na osnovi ponovne opredelitve prioritet izboljšati zdravstveno varstvo starostnikov.

Prof. dr. Pavel Poredoš, dr. med.

Glavna tema pete seje Koordinacije zdravniških organizacij je bilo aktualno zdravstveno dogajanje ob prehajanju epidemije COVID  – 19 iz akutne v subakutno fazo.

Izjave predsednikov organizacij na temo financiranje obveznega izobraževanja zdravnikov si ogledate tukaj.

Na NIJZ so se letošnje leto ob mednarodnemu dnevu higiene, ki ga obeležujemo vsako leto 5. maja, osredotočili na higieno rok, ki je eden izmed najučinkovitejših ukrepov za preprečevanje prenosa okužb in zmanjšanje širjenja nalezljivih bolezni, vključno s COVID-19.

Več informacij najdete tukaj.

V četrtek, 14. maja, bo preko video konference potekala 5. redna seja Koordinacije zdravniških organizacij na temo aktualnega zdravstvenega dogajanja ob prehajanju epidemije COVID-19 iz akutne v subakutno fazo.

Zdravniške organizacije želimo opozoriti, da epidemija zaradi izjemno majhne prekuženosti prebivalstva z virusom sars-cov-2 še zdaleč ni premagana. To pomeni, da so zaščitni vedenjski vzorci in samodisciplina vsakega posemeznika ključnega pomena za preprečevanje širjenja okužbe. Zaradi ponovne vpeljave zdravljenja tudi nenujnih bolnikov, ki trpijo zaradi številnih drugih bolezni, potrebujemo v zdravstvu primerno zaščitno opremo za varovanje pred okužbo ter ustrezne aparate za intenzivno zdravljenje najhuje bolnih.

Trenutni uspeh kaže, da ravnamo strokovno pravilno in to je med drugim posledica odgovornega ravnanja večine prebivalcev in profesionalizma zdravstvenih delavcev.

Zdravniške organizacije zagovarjamo ničelno toleranco do korupcije, zato pričakujemo, da bodo zgodbe glede nabave opreme dobile epilog s strani za to pooblaščenih institucij. Medsebojno obtoževanje lahko vodi v ogrožanje javnega zdravja in manj učinkovito obravnavo hudo bolnih, zato takšna ravnanja obsojamo.

Koordinacija zdravniških organizacij

Prof. dr. Radko Komadina, predsednik Slovenskega zdravniškega društva in vodja KZO v 2020

Dr. Zdenka Čebašek – Travnik, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije

Konrad Kuštrin, predsednik FIDES, Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije

Igor Dovnik, predsednik Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije

Več informacij na:
Ula Ukmar
E: pr@szd.si
T: 040 302 590

Slovenska medicinska akademija je preko video konference organizirala okroglo mizo na temo »Kako izboljšati zdravstveno oskrbo starostnikov.« Zdravniška stroka je bila po koncu razprave, ki je sledila okrogli mizi, enotna glede nujnosti korakov, ki bi jih morali v Sloveniji narediti na področju geriatrije.

Posnetek okrogle mize si lahko ogledate na povezavi.

Vabimo vas na okroglo mizo Slovenske medicinske akademije na temo »Kako izboljšati zdravstveno oskrbo starostnikov?«, ki bo potekala v četrtek, 30. 4., ob 15. uri preko videokonference.

Program:

  1. Staranje populacije in zdravstvena oskrba starostnikov, Poredoš.
  2. Geriatrija zapostavljena veja medicine-kako preseči to nezavidljivo stanje?, R. Komadina.
  3. Kako izboljšati vedenje o geriatrični medicini-posebna specializacija in/ali vključitev geriatričnih vsebin v obstoječe specializacije?, Z. Fras.
  4. Bolnišnična oskrba starostnikov- ali potrebujemo posebne geriatrične oddelke za obravnavo starostnikov in dolgotrajno oskrbo?, Veninšek.
  5. Pouk geriatrije na MF Maribor in oskrba  starostnikov v UKC Maribor, R. Hojs.
  6. Etični vidiki zdravstvene obravnave starostnikov- ali smo storili dovolj? Bivši Inštitut za gerontologijo in geriatrijo-Izgubljena priložnost?, Voljč.
  7. Odgovornost politike pri načrtovanju in udejanjanju dolgotrajne oskrbe in geriatrične zdravstvene dejavnosti, M. Trontelj.

Slovenska medicinska akademija

 

Koordinacija zdravniških organizacij opozarja, da mora biti vsak bolnik, ki potrebuje zdravljenje zaradi izražene katere koli bolezni, deležen ustreznega bolnišničnega zdravljenja kljub zaostrenim razmeram v bolnišnicah v času pandemije sars-cov-2 virusa. Ob tem se zavedamo, da so kapacitete omejene zaradi novih kadrovskih, prostorskih in logističnih potreb v covid in non-covid bolnišnicah. Zdravstveni sistem je vzpostavil delujoči sistem regijskih koordinatorjev na primarnem zdravstvenem nivoju in vzpodbuja sodelovanje z regijskimi bolnišnicami za zdravljenje vseh bolnih.

Nikakor pa bolnišnica ni prostor za ljudi, ki nimajo kliničnega poteka bolezni, ki bi zahteval hospitalizacijo, ne glede na okužbo z virusom sars-cov-2. Celo nasprotno, selitev okuženih ljudi v bolnišnice brez zdravstvene indikacije bi povečala tveganje za okužbo in razvoj bolezni pri tistih, ki hudo bolni z drugo boleznijo že ležijo v bolnišnici.

Koordinacija zdravniških organizacij ponovno opozarja na zakonsko neurejeno dolgotrajno oskrbo bolnih in starejših ljudi v Sloveniji in meni, da se z ukrepi, ko se s pomočjo že tako omejenih bolnišničnih kapacitet poskuša reševati prostorske in siceršnje pomanjkljivosti DSO, ne prispeva k boljši skrbi za starejšo populacijo.

Več informacij na:
Ula Ukmar
E: pr@szd.si
T: 040 302 590

Sporočamo, da je opravljanje specialističnih izpitov v času epidemije z virusom COVID – 19 ponovno dovoljeno, kot navaja 4. člen ODLOKA o razporejanju zdravnikov diplomantov, doktorjev dentalne medicine diplomantov, zdravnikov sekundarijev, doktorjev dentalne medicine pripravnikov, zdravnikov specializantov in doktorjev dentalne medicine specializantov.