Javni poziv vladi RS za ohranitev javnega zdravstva

V svojem predlogu reorganizacije zdravstvenega sistema so zdravniške organizacije, povezane v KZO, postavile na prvo mesto skrb za ohranitev in krepitev javnega zdravstva.

Pozivamo Vlado RS, da nemudoma sprejme ustrezen ukrep, ki bo izenačil pogoje dela in plačilo za delo pri javnih in zasebnih izvajalcih-koncesionarjih, saj oboji črpajo javna sredstva. S tem bo Vlada RS zaustavila nekontroliran odliv zdravnikov iz bolnišnic in zdravstvenih domov.

Hkrati zahtevamo, da ustrezna služba Ministrstva za zdravje RS (Urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu) zagotovi, da bodo storitve pri vseh izvajalcih zdravstvenih storitev enake kakovosti.

Ker so zasebniki-koncesionarji del javnega zdravstva, morajo spoštovati enotne čakalne liste,  zdravniki, ki delajo pri njih, pa morajo biti kot del javnega zdravstvenega sistema neposredno vključeni  v NZV, skladno z določili ZZdrS.

IO Slovenskega zdravniškega društva
Prof. dr. Radko Komadina, dr. med.
Predsednik

Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije
prof. dr. Bojana Beović, dr. med.

Podpredsednik Zdravniške zbornice Slovenije in predsednik odbora za bolnišnično dejavnost
Boštjan Kersnič, dr. med.

/objavil

Glavni strokovni svet Slovenskega zdravniškega društva izraža popolno zaupanje v psihiatrično stroko

Glavni strokovni svet SZD se zaveda, da je obravnava psihiatričnega bolnika pogosto povezna s prisilnim zdravljenjem oz. prisilno hospitalizacijo, ki pa v Republki Slovenija poteka po znanih ter točno določenih strokovnih in pravnih protokolih, ki preprečujejo kakršno koli zlorabo. V te protokole so vgrajeni mehanizmi notranjega in zunanjega nadzora, ki jih izvajajo neodvisni strokovnjaki ter tudi varuh človekovih pravic. Zato SZD obsoja in opozarja na nevarnost nedokaznih trditev ter anonimnih prijav medijem, posredovanih mimo vseh pristojnih poti in institucij, ki bi tovrstne pritožbe lahko strokovno obravnavale. Takšen način reševanja morebitnih težav smatra kot popolnoma neprimeren in nevaren, saj se na ta način povzroča velika škoda ne le psihiatrični stroki in ustanovam, temveč tudi psihiatričnim bolnikom, ki so ena najbolj občutljivih populacij.

GSS SZD izraža popolno zaupanje v psihiatrično stroko in bo spremljalo izsledke nadzora Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana.

GSS SZD je stališče in soglasno podporo psihiatrični stroki sprejel na 25. redni seji, ki je potekala v torek, 13. junija 2023.

/objavil

Odziv na nedokazane trditve o nepravilnostih pri obravnavi na oddelkih UPK Ljubljana

Združenje psihiatrov pri Slovenskem zdravniškem društvu ostro obsoja kakršnokoli obliko nasilja, storilci nezakonitih nasilnih dejanj pa morajo biti primerno kaznovani. Prav tako obsojamo in izražamo ogorčenost nad nedavnimi trditvami v medijih, ki se nanašajo na obravnavo oseb s težavami v duševnem zdravju v okviru urgentnih psihiatričnih služb, vključno s trditvami različnih strokovnjakov o potrebi po ukinitvi psihiatričnih bolnišnic in obtožbami na račun Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana. Slovensko zdravniško društvo kot krovna strokovna organizacija slovenskih zdravnikov obsoja tovrstne trditve, ker ne odražajo sodobnih spoznanj v medicini in psihiatriji, ampak izvirajo iz antipsihiatričnih gibanj v preteklosti, ki imajo lahko tudi manipulativna ozadja.

Psihiatrične bolnišnice in njihovi oddelki pod posebnim nadzorom, kjer se v nujnih primerih tudi brez svoje privolitve zdravijo ljudje z duševnimi motnjami, so ključne pri zagotavljanju celostne oskrbe v urgentni medicini. Oddelki pod posebnim nadzorom so v skladu z določbami Zakona o duševnem zdravju najbolj nadzorovani zdravstveni oddelki v državi. Zdravljenje oseb z duševnimi motnjami na takih oddelkih je brez njihove privolitve mogoče le v primeru hudega ogrožanja lastnega zdravja in življenja, ali zdravja in življenja drugih ljudi. Vsak primer sprejema osebe proti njegovi volji sproti in poglobljeno preverjajo pristojna sodišča na območjih psihiatričnih bolnišnic.

Z nedokazanimi trditvami o nepravilnostih pri obravnavi na oddelkih UPK Ljubljana se povzroča škoda za bolnike, ki potrebujejo nujno psihiatrično obravnavo, zmanjšuje pa se tudi zaupanje ljudi v ustanovo in psihiatrično stroko. V vsakdanjem delu so že opazni njihovi negativni učinki, tako na osebe, ki iščejo pomoč, kot tudi na zaposlene, ki so deležni obtožb v medijih. Povsem možno je, da bo okrnjeno delo urgentnih psihiatričnih služb privedlo do povečanega tveganja za pojavljanje agresivnega ali samomorilnega vedenja oseb z neustrezno zdravljenimi duševnimi motnjami.

Mednarodne raziskave, ki vključujejo tudi podatke iz Slovenije, jasno kažejo, da krnitev služb na področju urgentne psihiatrije z zmanjševanjem posteljnih kapacitet v bolnišnicah vodi v povečevanje števila postelj na forenzičnih psihiatričnih oddelkih, kjer se zdravijo osebe z duševno motnjo po storitvi različnih kaznivih dejanj. Obtožbe in pozivanja k ukinitvi UPK Ljubljana sovpadajo ravno s časom, ko se sprejema novi akcijski načrt za razporejanje finančnih sredstev na področju pomoči osebam s težavami v duševnem zdravju. Slovensko zdravniško društvo meni, da ima UPK Ljubljana kompetence za razvoj celotne psihiatrije, ker so rezultati zdravljenja duševnih motenj v Sloveniji zelo napredovali in so bistveno višji od tistih v preteklosti. To pa daje UPK Ljubljana kredibilnost za nadaljevanje oblikovanja smernic razvoja slovenske psihiatrije. Preprečevanje kontinuitete strokovnega dela v UPK Ljubljana je nesprejemljivo, ker bo privedlo do težav v razvoju in procesu zdravljenja ene najbolj občutljivih populacij ter povzročilo pomembno škodo za zdravje posameznikov.

Izjavo je na korespondenčni seji dne 11.6.2023 soglasno sprejel Upravni odbor Združenja psihiatrov pri SZD.

Za Upravni odbor Združenja psihiatrov pri SZD: Predsednik združenja prof. dr. Peter Pregelj, dr. med.

Priloga:
Odziv na nedokazane trditve o nepravilnostih pri obravnavi na oddelkih UPK Ljubljana (.pdf datoteka)

/objavil

27. maj – dan urgentne medicine: Skupaj varni in zdravi

Slogan letošnjega dneva urgentne medicine, ki ga obeležujemo 27. maja je “Vaša varnost – naša prioriteta” (v angleščini “Your safety – our priority”), pri čemer je poudarek na varnosti vseh, tako pacientov kot zaposlenih. 

Ob dnevu urgentne medicine želi Sekcija za urgentno medicino pri SZD opozoriti, da lahko strokovno in varno obravnavo nudi le zdravstveni delavec, ki ni izčrpan. Kronična izčrpanost zdravstvenega kadra zaradi preobremenjenosti in narave dela v Sistemu nujne medicinske pomoči (npr. izmensko delo) je nevarna tako za zaposlene kot za bolnike, za katere skrbijo. 

Poleg tega se v urgentni medicini srečujemo tudi s pomanjkanjem kadrov, mladi se ne odločajo za specializacijo iz urgentne medicine, zaradi preobremenitev in neustreznih pogojev dela pa tudi vedno več sodelavcev zapušča delovišča v urgentni medicini in jih zamenjuje z manj obremenjenimi delovišči, ali celo zapustijo poklic, ki ga opravljajo.

Rešitev vidimo s sprejetjem in doslednim sledenjem ustreznim standardom in normativom, ter s primernimi stimulacijami. Le sistemske rešitve in ustrezno ozaveščanje javnosti bo sistem nujne medicinske pomoči (NMP) lahko pomagal tistim, ki so nujne medicinske pomoči resnično potrebni. 

Seveda pa so za varno delo potrebni tako kadrovski, kot tudi tudi ustrezni materialni in prostorski pogoji. 

Opozoriti moramo, da se tudi v Sloveniji zdravstveni delavci, še posebej delavci v NMP, vsakodnevno srečujemo z grožnjami, sovražnim govorom in vse pogosteje tudi fizičnim nasiljem, česar ne bomo več dovoljevali! 

Pomagajte nam pomagati vam!

Sekcija za urgentno medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu

Pripravila:  

Valentina Pugelj, dr.med., specializantka urgentne medicine
Simon Ranfl, dr.med., specializant urgentne medicine  

/objavil

V SZD obsojamo kakršnokoli obliko nasilja

V Slovenskem zdravniškem društvu ostro obsojamo kakršnokoli obliko nasilja. Nasilje je nesprejemljivo, njegov izvajalec pa mora biti za nasilno dejanje primerno kaznovan. Prav tako obsojamo spodbujanje in nagovarjanje k nasilju ter širjenje sovražnega govora.

Zdravniki, kot izvajalci zdravstvene dejavnosti, nismo odgovorni za razmere v slovenskem zdravstvu in poskušamo svoje delo, zdravstvene storitve, opravljati po najboljših močeh.

/objavil

Slovensko zdravniško društvo ostro obsoja izjavo ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hojnik

V SZD ostro obsojamo izjavo ministrice za javno upravo, saj je, kljub nemogočim razmeram, s katerimi se že več let spoprijemamo v zdravstvu, naša osrednja pozornost namenjena pravočasni in skrbni obravnavi bolnikov. Vsak, ki meni drugače, ne pozna in ne spremlja razmer v zdravstvu. Zdravniki že vrsto let opozarjamo na napake in pomanjkljivosti zdravstvenega sistema, ki vplivajo na kakovost zdravstvenih storitev, pri katerih pa imamo (pre)pogosto zvezane roke. Po svojih najboljših močeh se borimo, da bolniki prejmejo kakovostne in pravočasne storitve, žal pa smo le izvajalci dejavnosti, prepogosto celo samo birokrati, saj pacientom lahko predpisujemo le storitve, ki jim pripadajo oziroma jih krije ZZZS.

Zato je izjava ministrice popolnoma nesprejemljiva, saj za razmere, za katere je kriva politika, krivi zdravnike, in namesto, da bi spodbujala ohranitev javnega zdravstvenega sistema, zdravnike spodbuja, da si delo poiščejo v tujini, pri zasebnikih ali izven zdravstvene stroke.

/objavil

Harmonizacija kurikulumov kirurških specializacij v Sloveniji z ETR UEMS

V okviru 52. Kirurških dnevov je potekala okrogla miza na temo »Harmonizacija kurikulumov kirurških specializacij v Sloveniji z ETR UEMS«, ki so se je udeležili Bojana Beović, Dejan Bratuš, Matej Cimerman, Tina Jamšek, Samo K. Fokter, Jurij Matija Kališnik, Ivan Kneževič, Radko Komadina, Gregor Norčič, Vesna Novak Jankovič, Gregor Prosen, Vladimir Senekovič in Tina Šapec.

Posnetek okrogle mize najdete na povezavi.

/objavil

Ali je zdravnik v Sloveniji res nosilec zdravstvene dejavnosti? Zdravnik – svobodni poklic

V okviru 159. kongresa Slovenskega zdravniškega društva smo organizairali okroglo mizo na temo « Ali je zdravnik v Sloveniji res nosilec zdravstvene dejavnosti? Zdravnik – svobodni poklic«, ki so se jo udeležili Šime Ivanjko, Bojana Beović, Konrad Kuštrin, Marko Bitenc, Pia Vračko, Matej Cimerman, Iztok Kos in Milena Blaž Kovač. Posnetek okrogle mize najdete na povezavi.

/objavil

Deklaracija SZD o prostovoljnem končanju življenja

Slovensko zdravniško društvo nasprotuje predlogu Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja in zagovarja stališče etične komisije WMA, …

Podrobnosti
/objavil

Poziv slovenski javnosti

Zdravstvena politika že vrsto let hote ali nehote pospešuje privatizacijo javnega zdravstvenega sistema, kadrovsko siromaši javne zavode, saj tudi najboljši strokovnjaki dobivajo izzive drugod. Podcenjevanje zdravniškega dela v javnem zdravstvu vodi v upad kakovosti in večja varnostna tveganja.

Zdravnik v Sloveniji je vedno manj odgovoren nosilec dela v zdravstvu, čeprav mu to nalaga ZZdrS. Postaja vse bolj uradnik, ki mora iz meseca v mesec povečevati svojo produktivnost, predvsem na področju birokracije. Proces je prišel do skrajnega roba, od koder ne bo več poti nazaj v kakovostno, dostopno in solidarno javno zdravstvo.

Napovedana stavka zdravnikov ne sme biti razumljena kot kruhoborstvo za višje zdravniške plače, temveč kot borba za izboljšanje pogojev za delo z bolniki, za katere je zdravnik moralno, profesionalno in kazensko odgovoren!

Proces slabitve javnega zdravstva je potrebno obrniti, zato slovensko javnost pozivamo h konstruktivni podpori, pogajalce pa k hitri in razumni rešitvi. Napovedana stavka odraža nemoč zdravnikov pri zadržanju strokovnjakov v javnem sektorju!

Slovensko zdravniško društvo

Ljubljana, 3. oktober 2022

Več informacij: pr@szd.si

Ula Ukmar, 040 302 590

/objavil