KZO pozdravlja, da se je sedanja ministrica za zdravje lotila noveliranja Zakona o zdravstveni dejavnosti, kar smo zdravniške organizacije vzpodbujale vrsto let pri vrsti predhodnih ministrov. Glavnina zdravstvenih zakonov izhaja iz daljnega leta 1993, tik po tem, ko smo zapustili prejšnjo družbeno ureditev. Zakoni so zastareli in tudi sami ovirajo napore za ohranitev javnega zdravstvenega sistema. Zagovarjamo ohranitev javnega zdravstva z izenačitvijo pogojev nagrajevanja zdravnikov in njihovih sodelavcev.

Poudarjamo, da je napovedana posodobitev ZZDej nujna, napovedan poudarek konca dvojne prakse zdravnikov pa le njen obrobni del. Po objavljenih podatkih je  sekundarni delodajalec v več kot 80 odstotkih drugi javni zavod, v manj kot 20 odstotkih zasebnik koncesionar.

Zdravnikov specialistov, ki sploh želijo in imajo energijo delati poleg rednega dela v svojem javnem zavodu še dodatno delo pri sekundarnem (ih) delodajalcu (ih), je manj kot tretjina. Zakaj? Ker je v Sloveniji zdravnikov premalo, prav tako pa imajo bolnišnice vse manj svojih ekspertov na področjih, ki jih zahteva npr.zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva in v urgentnih centrih. 

Več kot 80 odstotkov požrtvovalnih zdravnikov z dvojno prakso (ki jih mediji ponižujejo z izrazom dvoživke) dela torej v drugi bolnišnici zato, da se nekatere dejavnosti v bolnišnicah ta hip sploh še izvajajo. Tak primer je radiologija, anesteziologija, interventne maloinvazivne visokotehnološke metode diagnosticiranja in zdravljenja, ki jih v 2-milijonski državi ob bliskovitem razvoju medicinske znanosti in tehnologije ni možno razviti v dovolj velikem obsegu. Fokusirati poglavitno spremembo ZZDej na teh manj kot 20 odstotkov tretjine vseh zdravnikov , ne bo rešilo javnega zdravstva, nasprotno, sproži lahko odločitve najbolj verziranih zdravnikov, da javno zdravstvo zapustijo v celoti. Govorimo o manjšini, ki je praviloma najbolj ozko specializirana za vrhunske zdravniške ukrepe.

Zdravniškim organizacijam se zdi pomembneje, da se regulacijske spremembe za ohranitev javnega zdravstva zgodijo pri ustreznem plačevanju zdravstvenih storitev izvajalcem in v izenačitvi plačila za delo med javnimi in zasebnimi izvajalci. Prvo zahteva posodobitev avstralskega sistema plačevanja zdravstvenih storitev po skupinah podobnih primerov. Avstralci sami razlikujejo pri plačevanju izvajalcev in pri tem upoštevajo njihove stroške, ki izhajajo iz različnih zahtev družbe do njih.

Vsi uspešni evropski zdravstveni sistemi kombinirajo zasebne in državne izvajalce v javnem zdravstvenem sistemu (Nizozemska, Švica, Avstrija, Nemčija, Francija…).Doseči moramo integracijo in sinergijo državnih, občinskih in zasebnih izvajalcev zdravstvenih storitev v robustnem javnem zdravstvenem sistemu

Zato pozivamo ministrstvo, da pri modernizaciji ZZDej prisluhne stroki, izenači pogoje dela pri vseh izvajalcih glede na vrste opravljenih storitev in prepreči razvoj prakse, da so manj zahtevni posegi bolj zanimivi tako za ustanove kot za zdravnike.

• Slovensko zdravniško društvo
• Zdravniška zbornica Slovenije
• Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije