1. Cilji zakona

• Poglavitni cilj predloga zakona je vzpostavitev pogojev za zagotovitev sistema vodenja in upravljanja kakovosti za vse izvajalce zdravstvene dejavnosti ter zagotovitev ustrezne nadgradnje sistema kakovosti v zdravstvu.
• Z vzpostavitvijo Javne agencije Republike Slovenije za kakovost v zdravstvu želimo doseči predvsem zagotavljanje razvoja in delovanje sistema upravljanja kakovosti v zdravstvu ter spremljanje napredka uresničevanja temeljnih načel kakovosti zdravstvene obravnave. S tem bo zagotovljen dvig kakovosti zdravstva v Sloveniji ter posledično povečanje varnosti v zdravstvenem sistemu.
• Potrebno je vzpostaviti:
  • zagotoviti vse infrastrukturne vire za doseganje ciljev,
  • na podlagi uveljavljenih in priznanih zdravstvenih standardov izboljšati upravljanje kakovosti pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti,
  • opolnomočiti javnost z javno dostopnimi podatki o kakovosti in varnosti,
  • vzpostaviti soliden sistem korektivnih ukrepov s spremljanjem in nadzorovanjem uspešnosti in učinkovitosti delovanja in
  • dejavno sodelovati z nevladnimi organizacijami s področja varstva pacientovih pravic

2. Poglavitne rešitve, ki jih predlaga zakon:

• Določitev ukrepov za upravljanje in razvoj kakovosti in varnosti v zdravstvu ( opredeljene dolžnosti vseh deležnikov)
• Ustanovitev Sveta za kakovost ( ustanovitev posebnega posvetovalnega telesa, ki ga imenuje minister za zdravje. Svet za kakovost je najvišji strokovno usklajevalni in posvetovalni organ ministra za zdravje na področju kakovosti in varnosti v zdravstvu)
• Vzpostavitev javne agencije za kakovost v zdravstvu (Javna agencija bo pri svojem delovanju samostojna in neodvisna, zavezovala jo bodo načela strokovnosti, nepristranosti, zakonitosti in politične nevtralnosti).
• Vrednotenje zdravstvenih tehnologij (agencija vodila vrednotenje zdravstvenih tehnologij z namenom zagotavljanja sistematične, objektivne in strokovne ocene, ki podpira odločanje o njihovi vključitvi v zdravstveni sistem)
• Akreditacija in certificiranje (določa se prostovoljna certifikacija oziroma akreditacija za izvajalce zdravstvene dejavnosti)
• Nadzor nad kakovostjo v zdravstvu (s prenosom upravnega in sistemskega nadzora na Javno agencijo Republike Slovenije za kakovost v zdravstvu se zagotavlja celovit nadzor, ki ni omejen zgolj na eno poklicno skupino in bo posebno pozornost namenil tudi področju kakovosti in varnosti)

 

3. V PREDLOGU ZAKONA NISO BILE UPOŠTEVANE SLEDEČE KLJUČNE PRIPOMBE DELEŽNIKOV

• izvajalec zdravstvene dejavnosti po novem odgovarjal za izid zdravljenja, kar je v nasprotju s stališčem novejše slovenske pravne teorije in sodne prakse – ima značilnost obligacije prizadevanja.
• Zagotavljanje finančnih virov pri izvajalcih za izvajanje členov zakona ni predvideno

Izvajalci zdravstvene dejavnosti pripravijo in izvajajo ukrepe za varnost pacientov, vključno z načrtovanjem kadrovskih in finančnih virov ter organizacijo delovnih procesov na podlagi nacionalnega akcijskega načrta, ki ga pripravi agencija, za kar ni zagotovljenih virov ( finančnih , kadrovskih, informacijske infrastrukture)

• Merjenje in javna objava uspešnost zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev na področju kakovosti na podlagi kriterijev, ki jih določi agencija;
• Izvajalcu zdravstvene dejavnosti, ki ne izvaja nalog iz prejšnjega odstavka, ne glede na zakon, ki ureja zdravstveno dejavnost oziroma lekarniško dejavnost, lahko ministrstvo, pristojno za zdravje, odvzame dovoljenje za opravljanje zdravstvene oziroma lekarniške dejavnosti.
• Zbornice ne bodo več izvajale izrednih strokovnih nadzorov S predlaganim zakonom se posega v ZZDej v 78. členu, in sicer se črtajo izredni strokovni nadzori. V ZZDej so trenutno predvideni redni in izredni strokovni nadzori s svetovanjem, ki jih izvajajo zbornice v okviru javnega pooblastila. Ker se pri izvajanju izrednih strokovnih nadzorov zaznavajo težave (dolgotrajnost postopkov, pomanjkanje meril in standardov, po katerih se ocenjuje delo zdravstvenih delavcev, kar lahko vodi do neenotnih rezultatov nadzorov, omejeni kadrovski viri, pomanjkanje preglednosti, kar lahko zmanjšuje zaupanje javnosti v rezultate nadzorov) se izredni strokovni nadzori črtajo. Hkrati pa se določa, da se sistemski nadzori, ki zajemajo tako strokovni nadzor s svetovanjem in upravni nadzor, prenašajo na javno agencijo. Sistemski nadzor se uvede, če obstajajo razlogi za sum, da so nastale nepravilnosti v zvezi z organizacijo ali strokovnostjo delovnega procesa ali nepravilnosti v zvezi s kakovostjo in varnostjo dela zdravstvenih delavcev, zdravstvenih sodelavcev ali zdravstvenih storitev pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti, ki zahtevajo celovit strokovni in upravni nadzor.
• vzpostavitev sistema plačevanja zdravstvenih storitev na podlagi doseganja kakovosti in varnosti zdravstvene obravnave izvajalca zdravstvene dejavnosti ( kriterije določi agencija  s predhodnim soglasjem vlade RS.
• Pacienti imajo pravico dostopa do javno objavljenih podatkov o uspešnosti, kakovosti in varnosti zdravstvenih storitev za posamezne izvajalce zdravstvene dejavnosti
• Obravnava opozorilnih nevarnih dogodkov (Izvajalec zdravstvene dejavnosti mora ob nastanku opozorilnega nevarnega dogodka oziroma ob seznanitvi z nastankom opozorilnega nevarnega dogodka (najpozneje v 24 urah imenovati komisijo za analizo varnostnega incidenta; – kar ni realno
• Direktor agencije ne sme biti zaposlen ali opravljati dela pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti ali opravljati zdravstvenih storitev, to pomeni, da zdravnik ne more biti direktor agencije, razen, če se odpove poklicni karieri.
• Kazenske določbe Z globo 1.000 do 5.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki opravlja zdravstveno dejavnost, če ne meri uspešnosti zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev na področju kakovosti. Z globo 500 do 1.000 eurov se kaznuje za prekršek zdravstveni delavec oziroma zdravstveni sodelavec ali drugi zaposleni pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti, ki razkrije podatke o varnostnem incidentu nepooblaščenim osebam
• Zakon o zdravstveni dejavnosti Kadar pristojna zbornica oziroma strokovno združenje zaradi ugotovljenih pomanjkljivosti in nepravilnosti zdravstvenemu delavcu ali zdravstvenemu sodelavcu odvzame licenco, ga izbriše iz registra ali mu začasno prepove opravljanje dela, na svoji spletni strani objavi številko in datum odločbe, osebno ime zdravstvenega delavca ali zdravstvenega sodelavca, njegovo poklicno kvalifikacijo, naziv delodajalca in čas odvzema licence, izbrisa iz registra ali trajanja začasne prepovedi opravljanja dela