Koordinativno telo družinske medicine Slovenije z veliko zaskrbljenostjo spremlja dogajanje na področju družinske medicine. Že leta 2017 smo z javnim pismom pozvali vlado Republike Slovenije k takojšnjemu in odločnemu ukrepanju za izboljšanje razmer za kakovostno delo zdravnikov družinske medicine. Kljub našim pozivom so bili še v času takratne vlade sprejeti nekateri predpisi, ki so razmere še poslabšali, povečali nezadovoljstvo zdravnikov, poleg tega pa lahko še dodatno vplivali na zelo majhen interes mladih zdravnikov za delo v družinski medicini.

Celotno sporočilo za javnost je dostopno v priponki ( .PDF datoteka).

Evtanazija je v zadnjem času deležna veliko pozornosti v splošni javnosti, o njej pa so razpravljali tudi na zadnji generalni skupščini Svetovne medicinske organizacije. Občutljivo temo smo iz različnih zornih kotov osvetlili tudi na simpoziju, ki ga je v sredo, 13. marca 2019 organizirala Slovenska medicinska akademija. Na simpoziju so strokovnjaki poglobljeno spregovorili o pravnih in psiholoških vidikih evtanazije, izkušnjah z evtanazijo v evropskih državah in ZDA, psihosocialnih ukrepih za zmanjšanje potrebe po evtanaziji ter vlogi izobraževalnih ustanov pri oblikovanju odnosa zdravstvenih delavcev do nedotakljivosti življenja. Predstavljena so bila tudi stališča Državne komisije za medicinsko etiko, zdravniških organizacij in Svetovne medicinske organizacije o evtanaziji. V okviru programa so bili predstavljeni prispevki prof. dr. Roberta Petkovška, dekana Teološke fakultete Univerze v Ljubljani; prof. dr. Pavla Poredoša; predsednika Slovenske medicinske akademije; dr. Huberta Požarnika, psihologa in psihoterapevta; dr. Mitje Deisingerja, nekdanjega ustavnega sodnika in strokovnjaka za kazensko pravo; prof. dr. Petra Preglja, spec. psihiatrije in sodnega izvedenca; prof. dr. Mance Košir, dolgoletne prostovoljke hospica; Maje Ebert Moltara, vodje paliativnega tima na Onkološkem inštitutu; doc. dr. Božidarja Voljča, predsednika Komisije Republike Slovenije za medicinsko etiko; prof. dr. Radka Komadine, predsednika Slovenskega zdravniškega društva; prof. dr. Igorja Švaba, dekana Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in red. prof. dr. Boruta Ošlaja iz Oddelka za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Prezentacije s simpozija o evtanaziji 2019:

  • doc. dr. Božidar Voljč – PRENOS ( .docx datoteka)
  • dr. Hubert Požarnik – PRENOS ( .pptx datoteka)
  • dr. Maja Ebert Moltara – PRENOS ( .pptx datoteka)
  • dr. Mitja Deisinger – PRENOS ( .docx datoteka)
  • dr. Robert Petkovšek – PRENOS ( .pptx datoteka)
  • prof. dr. Borut Ošlaj – PRENOS ( .docx datoteka)
  • prof. dr. Igor Švab – PRENOS ( .pptx datoteka)
  • prof. dr. Manca Košir – PRENOS ( .docx datoteka)
  • prof. dr. Peter Pregelj – PRENOS ( .ppt datoteka)
  • prof. dr. Radko Komadina – PRENOS ( .pptx datoteka)

Povzetek s simpozija o evtanaziji PRENOS ( .docx datoteka)

Na povabilo predsednice Zdravniške zbornice Slovenije dr. Zdenke Čebašek – Travnik so se danes na okrogli mizi Združimo moči za boljše pogoje dela zbrali predstavniki poklicnih skupin, ki so neposredni izvajalci zdravstvenih storitev, torej predstavniki zbornic, strokovnih združenj in sindikatov s področja zdravstvenega varstva.

Prvotni namen srečanja je bil pogovor o standardih in normativih ter pogojih dela v zdravstvenem sistemu, v predstavitvah in razpravi pa se je pokazala potreba po skupnem in enotnem nastopu v odnosu do politike in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
Razpravljavci so našteli vrsto problemov, s katerimi želijo seznaniti tako ministrstvo za zdravje kot vlado, saj so bili podobnega mnenja, da brez sodelovanja z vsemi deležniki ministrstvo ne more doseči izboljšanja delovnih pogojev. S tem pa tudi ne izboljšati dostopnosti vseh prebivalcev do zdravstvenih storitev. Sestavili so tudi seznam nujnih področij, o katerih želijo seznaniti novega ministra za zdravje in od njega zahtevati, da jih nemudoma začne uresničevati.

Sodelujoči so podprli idejo zdravniške zbornice, da bi se povezali v forum, ki bo skupaj in enotno nastopil v odnosu do ministrstva, vlade in ZZZS.

Posnetek okrogle mize je dostopen na tem naslovu.

Od 24. do 26. januarja v vojašnici Franca Uršiča v Novem Mestu poteka 9. Slovenski tečaj ukrepov zdravstva ob velikih nesrečah, ki ga organizira Sekcija ukrepanja zdravstva ob velikih nesrečah pri Slovenskem zdravniškem društvu. Dogodek poteka pod pokroviteljstvom Ministrstva za zdravje in v sodelovanju in pomoči Ministrstva za obrambo – Slovenske vojske.

V povprečju imamo v Sloveniji vsaj en dogodek letno, ki presega zmogljivosti lokalnega zdravstvenega sistema. Pristop in način reševanja se v takšnih okoliščinah povsem spremeni, saj je potrebno s pravilno razporeditvijo razpoložljivih virov narediti čim več za čim večje število ljudi. Tak dogodek vedno preseže utečene zmogljivosti predbolnišničnih reševalnih služb in najbližje bolnišnice, zato je potrebna hitra reorganizacija dela in pomoč sosednjih enot ter drugih bolnišnic. Ob takem dogodku je nujen pravilen odziv in organizacija dela, zato so vaje in načrtovanje primernega odziva tudi del standardov kakovosti za vse bolnišnice. Namen tečaja je preveriti sposobnost odzivanja na pritok večjega števila ponesrečenih v krajšem času.

Izhodišče vaj bo scenarij hujše nesreče z velikim številom poškodovanih, ki bodo hkrati prišli v bolnišnico in jo bo potrebno hitro preoblikovati v sistem za sprejem in obravnavo večjega števila oseb.

Koordinacija zdravniških organizacij se je na prvi letošnji seji sestala v torek, 15. januarja 2019. Med drugim so zdravniške organizacije ocenile dosedanje …

Kirurški dnevi, ki jih je Katedra za kirurgijo MF UL organizirala že oseminštiridesetič, …

Na seznamu upravičencev je tudi Zveza društev Slovensko zdravniško društvo.

Kirurški dnevi, ki jih Katedra za kirurgijo MF UL pripravlja letos že oseminštiridesetič, predstavljajo enega večjih strokovnih sestankov v regiji, v Sloveniji pa največji letni zbor kirurgov vseh strok. Nekoč je bil dvodnevni simpozij edini stik med primarnim, sekundarnim in terciarnim zdravstvom, zastavil ga je pred več kot pol stoletja pokojni prof. dr. Pavle Kornhauser, njegovo delo pa je nato dolga leta nadaljeval prof. dr. Vladimir Smrkolj. Generacijam kirurških specializantov je zbornik vsakoletnih Kirurških dnevov pomenil učno gradivo pred specialističnim izpitom. Z razvojem informacijskih tehnologij so nova znanja z lahkoto dostopna preko računalnikov in aplikacij na pametnih telefonih, vendar strokovnjaki napovedujejo, da se bo v tekmi z informacijsko tehnologijo pisana beseda ohranila. Če je zapisana v slovenskem jeziku, ima še mnogo širši simbolni pomen in vrednost.

Nasledniki profesorjev Kornhauserja in Smrkolja se trudimo, da bi ohranili visok akademski nivo dvodnevnega interdisciplinarnega srečanja, hkrati pa s praktičnimi strokovnimi rešitvami delovali povezovalno med kirurgi, anesteziologi, splošnimi zdravniki, specialisti in specializanti vseh treh strok, ki se pri svojem delu srečujejo s kirurško bolnim bolnikom. Sodobne tehnologije in vse večja subspecializacija drobijo tudi kirurške sestanke, zato smo letošnji koncept strokovnega srečanja dopolnili tako, da smo v  krovnem Združenju kirurgov Slovenskega zdravniškega društva, ki povezuje 21 kirurških strokovnih sekcij in združenj, kot partnerski soorganizatorici povabili tudi Katedro za kirurgijo MF v Ljubljani in Mariboru. V okviru letošnjih Kirurških dnevov bo Združenje kirurgov SZD izvedlo tudi volilno skupščino, ki jo pripravlja vsaka štiri leta.

16. in 17. novembra 2018 smo v kongresnem centru Grand hotela LifeClass v Portorožu izbranim vabljenim predavateljem iz Slovenije priključili vabljene predavatelje iz Nemčije in Hrvaške.

 

Veselimo se tvorne strokovne konference in prijetnega druženja,

prof. dr. Radko Komadina, predsednik organizacijskega odbora Kirurških dnevov