27. maja v Evropi praznujemo dan urgentne medicine, zato ob tej priložnosti vsem javnostim!

V času, ki ga zaznamuje koronavirus, zdravniki specialisti urgentne medicine,
medicinske sestre in zdravstveni tehniki neumorno dan in noč delajo ter tako rešujejo
življenja in skrbijo za vaše zdravje in varnost.

Zdravniki specialisti urgentne medicine so strokovnjaki za spopadanje z najhujšimi
nesrečami in katastrofami, v stresnih razmerah znajo učinkovito organizirati delo in
opremo ter tako poskrbeti, da ste deležni ustrezne obravnave in zdravljenja, ki ga v
tistem trenutku potrebujete. V državah, kjer specializacija iz urgentne medicine obstaja
in je že uveljavljena, opažamo, da je odziv zdravstvene službe na izzive epidemije
boljši in bolj učinkovit. Kjer je število osebja v sistemu nujne medicinske pomoči
zadostno in specializacijo vodijo usposobljeni zdravniki specialisti urgentne medicine,
sprejem in obravnava bolnikov teče bolj gladko in izidi zdravljenja so boljši.

Na današnji dan – 27. maja – ne praznujemo le dneva urgentne medicine, temveč
prosimo tudi Vlado republike Slovenije in vas vse, da podprete zahtevo za povečanje
števila usposobljenih zdravnikov specialistov urgentne medicine, za priznanje
specializacije iz urgentne medicine v vseh evropskih državah ter za zagotovitev
zadostnega števila medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov ter vse potrebne
opreme za celoten sistem nujne medicinske pomoči, saj bomo le tako v primeru
ponovnih pandemij lahko skrbeli za vaše zdravje in varnost.

Če se z napisanim strinjate, besedilo delite in pripišite #DanUrgentneMedicine
#EmergencyMedicineDay.

Več informacij najdete na https://emergencymedicine-day.org

V imenu EUSEM (European Society for Emergency medicine), v Sloveniji interes
stroke urgentne medicine zastopa Sekcija za Urgentno medicino pri Slovenskem
zdravniškem društvu (SUM-SZD).

Izjava za javnost – Emergeny Medicine Day (.pdf datoteka)

Datum: 21. – 22. maj 2020
Ura: 09:00
Organizator: Alergološka in imunološka sekcija SZD
Lokacija: Hotel Kompas, Kranjska Gora
Kotizacija: 250 EUR

Zavarovalnica Generali je ustanovila sklad za zdravstvene delavce, ki so zboleli za COVID – 19. Do finančne podpore so upravičeni vsi oboleli s COVID – 19, ki so se zdravili v bolnišnici vsaj 3 dni (20 EUR za vsak dan v bolnišnici, 1000 EUR v primeru, da je zdravljenje zahtevalo intenzivno nego). Zneski nadomestil se med seboj seštevajo. Čas veljavnosti sklada je do 31.10.2020.

Pravila sklada ZA IZPOSTAVLJENE POKLICNE SKUPINE V PRIMERU OBOLENJA S COVID-19 (.pdf datoteka)

Slovenska medicinska akademija je 30. 4. 2020 organizirala okroglo mizo (tele-konferenco) o zdravstveni oskrbi starostnikov. Na posvetu so poleg predsednika Slovenske medicinske akademije  (SMA) sodelovali dr. Božidar Voljč – predsednik Republiške komisije za medicinsko etiko, prof. dr. Radko Komadina predsednik SZD, prof. dr. Zlatko Fras – strokovni direktor Interne klinike UKC Ljubljana, dr. Gregor Veninšek – predstojnik geriatričnega oddelka UKC Ljubljana, prof. dr. Radovan Hojs – prodekan medicinske fakultete v Mariboru – g. Matjaž Trontelj direktor sektorja za zavarovalne primerne zavarovalnice Vzajemna in prof. dr. David Vodušek – glavni tajnik  SMA.

Po uvodnih razmišljanjih in razpravi so bili sprejeti  naslednji sklepi:

  • Povsod po svetu se v razvitih državah in tudi v Sloveniji prebivalstvo stara, delež prebivalstva starejšega od 65 let se je v zadnjih 40 letih podvojil in trenutno znaša 20 %. Staranje prebivalstva nosi s seboj številne izzive na vseh področjih družbenega življenja, zlasti na socialno – zdravstvenem področju. Za starostnike je značilno, da se z leti zmanjšujejo funkcije vseh, zlasti pa življenjsko pomembnih organov, in so bolj sprejemljivi za različne bolezni. Zato se v starosti kopičijo kronične bolezni, ki jih je v starosti težje obvladovati. Neredko se pojavljajo tako imenovani geriatrični sindromi, kot so: krhkost, delirij, nepomičnost, inkontinenca , demenca in upadanje funkcijskih sposobnosti čutil. Predvsem zaradi krhkosti in številnih aktivnih bolezenskih stanj se bolezni izrazijo drugače, ugotavljanje in določitev bolezni je težje, odgovor na zdravljenje je lahko zakasnel, pogosto je potrebno zagotoviti tudi socialno pomoč. Za kakovostno obravnavo takšnih bolnikov so potrebna posebna  – usmerjena znanja in obvladovanje veščin geriatrične medicine.
    Cilj geriatrične obravnave ni le ozdravitev akutne bolezni, temveč preprečevanje funkcionalnega upada, povrnitev samostojnosti v samooskrbi, preprečevanje nadaljnjega funkcionalnega upada, vrnitev posameznika v njegovo domače okolje in ohranjanje kakovosti življenja. Za doseganje teh ciljev obravnava geriatričnega bolnika ni omejena zgolj na somatski aspekt bolezni, ampak vključuje tudi psihološke in socialne ukrepe. Osnovni geriatrični tim (t.i. multidisciplinarni tim) tako sestavlja geriater, diplomirana medicinska sestra, fizioterapevt in delovni terapevt, klinični farmakolog, socialni delavec in klinični psiholog. Geriatrična obravnava poteka na bolnikovem domu, ambulantno, v ustanovah za  dolgotrajno oskrbo in v bolnišnici.
  • Za udejanjanje kakovostne oskrbe geriatričnega bolnika je potrebno poznavanje vsebin in obvladovanje veščin geriatrične medicine. Na tem področju je znanje pomanjkljivo, izobraževalni programi so prepuščeni pobudam posameznikov, kar ima za posledico neenotnost pristopa pri obravnavi geriatričnih bolnikov. Zato potrebujemo enotne programe izobraževanja na dodiplomskem in podiplomskem nivoju za zdravnike, medicinske sestre in druge zdravstvene delavce. Geriatrija bi morala biti samostojni predmet v okviru pouka študentov medicine, kot je to storila medicinska fakulteta v Mariboru že ob njeni ustanovitvi. Poleg tega bi morale biti geriatrične vsebine in posebnosti bolezni v starosti obravnavane v okviru drugih predmetov.
  • Geriatrična medicina je v večini evropskih držav temeljna specializacija (samostojna ali znotraj interne medicine), pogosto subspecializacija interne medicine (v Franciji tudi družinske medicine), v nekaterih državah pa je stanje podobno kot v Sloveniji, kjer so geriatrične kompetence razpršene med bolj ali manj geriatrično izobražene strokovnjake na primarni in sekundarni ravni.
  • Pozivamo, da se čim prej vzpostavijo različne oblike podiplomskega izobraževanja kot so: podiplomski študij, posebna oziroma usmerjena znanja in specializacija iz geriatrije. Na medicinski fakulteti v Ljubljani že obstaja program podiplomskega študija iz geriatrije, prav tako je Slovensko zdravniško društvo že pred leti sprejelo program posebnih znanj iz geriatrije, vendar zaradi premajhnega zanimanja, za tovrstne oblike podiplomskega izobraževanja, do realizacije ni prišlo. Strokovno združenje za geriatrično medicino in glavni strokovni svet SZD pozivamo, da čim prej pripravijo program specializacije iz geriatrije. Glede na to, da v Sloveniji ne razpolagamo z ustrezno infrastrukturo za izvedbo tovrstne specializacije, je v prehodnem obdobju nujno:
    Ker manjka usposobljenih kadrov, ki bi bili nosilci specializacije, je v prehodnem obdobju potrebno  kadre izšolati v tujini. Hkrati je potrebno v obstoječe temeljne specializacije, zlasti tiste, ki obravnavajo probleme starostnikov, vključiti programe z geriatričnimi vsebinami.
    Poleg temeljne specializacije iz geriatrične medicine potrebujemo “masters” oziroma po veljavni slovenski nomenklaturi “posebna znanja” za tiste temeljne specialnosti, ki tudi zdravijo pretežno stare bolnike: nevrologi, psihiatri, družinski / domski zdravniki in morebiti fiziatri.
  • Potrebujemo geriatrične oddelke, ki bodo obravnavali bolnike z akutno geriatrično problematiko in ki bodo poleg klinične geriatrične oskrbe izvajali remobilizacijo in starostnikom omogočili vrnitev v prvotno stanje in v njihovo domače okolje. Raziskave so pokazale, da obravnava bolnika na geriatričnem oddelku omogoča kvalitetnejšo  zdravstveno oskrbo, izboljša preživetje, ter zmanjša potrebo po sprejemu v DSO. Imamo program delovanja terciarnega centra za geriatrijo pri največji slovenski bolnišnici, ki ga je leta 2013 potrdil Zdravstveni svet pri Ministrstvu za zdravje. Model predvideva vzpostavitev ustreznih enot tudi v drugem UKC in splošnih bolnišnicah ob upoštevanju vsebinskih, kadrovskih tehničnih in prostorskih pogojev.
    V času izobraževanja 1. generacije geriatrov, se morata v obeh UKC vzpostaviti geriatrična oddelka, ki bosta sposobna obravnavati večinski delež populacije, ki potrebuje geriatrično obravnavo v svojem gravitacijskem območju, saj bo le s tem zagotovljena možnost usposabljanja naslednjih generacij ne samo geriatrov, ampak tudi drugih zdravstvenih strokovnjakov, ki bodo potrebovali specifična geriatrična znanja in veščine, skladno z Evropskimi standardi za podiplomsko specialistično usposabljanje. Oddelek za geriatrično medicino mora biti sestavljen iz enote za akutno geriatrično medicino in enote za geriatrično remobilizacijo/rehabilitacijo (negovalne bolnišnice oz enote za podaljšano bolnišnično zdravljenje).
  • Smiselna bi bila tudi nadgradnja geriatričnih oddelkov v obeh Univerzitetnih kliničnih centrih  terciarna oddelka, ki bi izvajala pedagoško, raziskovalno in klinično dejavnost, hkrati pa igrala vodilno vlogo pri uveljavljanju doktrin na področju upravljanja dolgožive družbe.
  • Za kakovostno zdravstveno oskrbo starostnikov poleg postavitve oddelkov za akutno geriatrično medicino in remobilizacijo nujno potrebujemo tudi opolnomočenje sedanjih DSO za izvajanje integrirane socialno varstvene oskrbe, ki poleg zahtevne zdravstvene nege vključuje tudi zdravstveno oskrbo, pri čemer je smiselno sodelovanje predvsem regijskih bolnišnic, saj se le na ta način zagotovi brezhibna obravnava posameznika v primeru akutnega poslabšanja zdravstvenega stanja. Obravnava starostnikov v DSO mora postati proaktivna in  od sprejema v obravnavo vključevati načrtovanje, izvajanje, preverjanje in prilagajanje zdravstvene oskrbe skladno s strokovnimi dognanji, posameznikovim  zdravstvenim stanje, njegovimi vrednotami.
    DSO-ji so trenutno res socialne ustanove pod nadzorom Ministrstva za socialo, družino in delo, a sedanja epidemija je pokazala, da njihova stroškovno učinkovita kadrovska zasedba  ne omogoča varnega dela za tiste stanovalce, ki potrebujejo med epidemijo še posebno skrbno in nadzirano zdravstveno nego.
  • Zdravstvena politika in vse vlade iz zadnjega obdobja v koalicijskih dogovorih med prioritetami navajajo reformo zdravstvenega varstva, zagotavljanje dolgotrajne zdravstvene oskrbe in  zadovoljevanje  potreb starostnikov. Toda vse se konča pri denarju. Zato opozorila  in zahteve medicinske stroke največkrat ostanejo mrtve črke na papirju. Zdravstvena politika  izpostavlja potrebo po skupni odločitvi o tem, kakšno zdravstvo si želimo in koliko smo pripravljeni prispevati za to. Toda tudi v dosedanjih finančnih okvirjih bi bilo možno na osnovi ponovne opredelitve prioritet izboljšati zdravstveno varstvo starostnikov.

Prof. dr. Pavel Poredoš, dr. med.

Datum: 15. maj 2020
Ura: 12:00
Organizator: Klinični inštitut za klinično nevrofiziologijo, Sekcija za klinično nevrofiziologijo SZD
Lokacija: Ljubljana
Kotizacija: /

Glavna tema pete seje Koordinacije zdravniških organizacij je bilo aktualno zdravstveno dogajanje ob prehajanju epidemije COVID  – 19 iz akutne v subakutno fazo.

Izjave predsednikov organizacij na temo financiranje obveznega izobraževanja zdravnikov si ogledate tukaj.

Na NIJZ so se letošnje leto ob mednarodnemu dnevu higiene, ki ga obeležujemo vsako leto 5. maja, osredotočili na higieno rok, ki je eden izmed najučinkovitejših ukrepov za preprečevanje prenosa okužb in zmanjšanje širjenja nalezljivih bolezni, vključno s COVID-19.

Več informacij najdete tukaj.

V četrtek, 14. maja, bo preko video konference potekala 5. redna seja Koordinacije zdravniških organizacij na temo aktualnega zdravstvenega dogajanja ob prehajanju epidemije COVID-19 iz akutne v subakutno fazo.

Zdravniške organizacije želimo opozoriti, da epidemija zaradi izjemno majhne prekuženosti prebivalstva z virusom sars-cov-2 še zdaleč ni premagana. To pomeni, da so zaščitni vedenjski vzorci in samodisciplina vsakega posemeznika ključnega pomena za preprečevanje širjenja okužbe. Zaradi ponovne vpeljave zdravljenja tudi nenujnih bolnikov, ki trpijo zaradi številnih drugih bolezni, potrebujemo v zdravstvu primerno zaščitno opremo za varovanje pred okužbo ter ustrezne aparate za intenzivno zdravljenje najhuje bolnih.

Trenutni uspeh kaže, da ravnamo strokovno pravilno in to je med drugim posledica odgovornega ravnanja večine prebivalcev in profesionalizma zdravstvenih delavcev.

Zdravniške organizacije zagovarjamo ničelno toleranco do korupcije, zato pričakujemo, da bodo zgodbe glede nabave opreme dobile epilog s strani za to pooblaščenih institucij. Medsebojno obtoževanje lahko vodi v ogrožanje javnega zdravja in manj učinkovito obravnavo hudo bolnih, zato takšna ravnanja obsojamo.

Koordinacija zdravniških organizacij

Prof. dr. Radko Komadina, predsednik Slovenskega zdravniškega društva in vodja KZO v 2020

Dr. Zdenka Čebašek – Travnik, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije

Konrad Kuštrin, predsednik FIDES, Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije

Igor Dovnik, predsednik Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije

Več informacij na:
Ula Ukmar
E: pr@szd.si
T: 040 302 590

Slovenska medicinska akademija je preko video konference organizirala okroglo mizo na temo »Kako izboljšati zdravstveno oskrbo starostnikov.« Zdravniška stroka je bila po koncu razprave, ki je sledila okrogli mizi, enotna glede nujnosti korakov, ki bi jih morali v Sloveniji narediti na področju geriatrije.

Posnetek okrogle mize si lahko ogledate na povezavi.