Strokovnjaki so na novinarski konferenci, ki jo je organiziralo Slovensko zdravniško društvo spregovorili o dleovanju urgentnih centrov, ki se soočajo s pomanjkljivo opremljenimi prostori, preobremenjenostjo in premajhnim številom strokovnega osebja. Kljub opozarjanju strokovnjakov, danes še vedno veliko število posameznikov izkorišča storitve urgentnih centrov za obravnave, ki niso nujne, z namenom hitrejšega dostopa do zdravstvenih storitev. S tem pa otežuje delo specialistov urgentne medicine, ki jih je v Sloveniji občutno premalo.

Dr. Roman Košir, predstojnik urgentnega centra UKC Maribor poudarja: »Na državnem nivoju bo potrebno poenotit delo v urgentnih centrih, do konca bo potrebno zgraditi tudi informacijski sistem. Največji problem pa predstavlja kadrovska zasedba. Potrebujemo od 200 do 300 specialistov urgentne medicine, ki so nosilci zdravstvene dejavnosti, da bomo zapolnili kadrovske vrzeli. Trenutno pospešeno izobražujemo specialiste, bomo pa pri reševanju problematike potrebovali tudi podporo države.«

»Pravkar so bili odprti novi prostori internistične in nujne prve pomoči UKC Ljubljana. Sedaj pa pregledujemo in usklajujemo načrte za izgradnjo urgentnega kirurškega bloka. Verjamemo obljubam, da bodo sredstva zagotovljena in upam, da bomo v novem kirurškem centru UKC Ljubljana z delom priželi že leta 2020,« poudarja doc. dr. Anže Kristan, dr. med., vodja urgentnega kirurškega bloka UKC Ljubljana in dodaja: »Urgentni centri so se ponekod zgodili prezgodaj, ker je gradnja stavbe hitrejša kot je sprememba sistema, miselnosti in kadrovske zasedbe.«

»Beležimo vsaj 640 000 obiskov dežurne službe na primarnem nivoju na leto. Pri čemer je kritično bolnih, ki obiščejo urgenco, le 5 odstotkov. Večina bolnikov, ki obiskujejo dežurno službo, se zaveda, da niso “kritično bolni”, a ne morejo oziroma nočejo počakati do obiska pri izbranem osebnem zdravniku. Tako velik obisk dežurnih služb jasno kaže na preslabo dostopnost do osebnih zdravnikov,« poudarja asist. Gregor Prosen, dr. med. iz ZD Maribor, predsednik sekcije za urgentno medicino SZD in dodaja: »Prebivalce Slovenije je potrebno informirati, da so urgentni centri in klic na številko 112 vstopna vrata za oskrbo kritično bolnih in poškodovanih. Torej so namenjeni tistim, ki lahko zaradi svojega stanja izgubijo življenje. Urgentni centri pa vsekakor niso poliklinike.«

»Stroka je dolžna sistem urgentnih centrov nadgrajevati in posodabljati. V prihodnje nas čaka še dograditev pediatričnih urgentnih centrov, ki trenutno delujeta samo v Ljubljani in Splošni bolnišnici Celje. Otroci potrebujejo potrebne prostore in posebno obravnavo. Žal ni vsem otrokom po Sloveniji omogočen takojšen dostop do pediatrične urgence, zato upam, da bomo kmalu sistem pediatrične urgence uspeli nadgraditi. Seveda pa bo za to morala imeti posluh tudi država,« opozarja prof. dr. Radko Komadina, dr. med., predsednik Slovenskega zdravniškega društva.

Doc. dr. Tomaž Smrkolj, dr. med., predstojnik kliničnega oddelka za urologijo UKC Ljubljana dodaja: »Imamo veliko bolnikov in malo urologov, to se pozna tudi pri delu urgence in nujne medicinske pomoči s področja urologije. Sprašujemo se kako bodo obravnavani urološki bolniki, ko bomo imeli urgentni center v Ljubljani. Skrbi nas, da se bo zlorabljal za hiter dostop do specialističnega izvida.«

Vabimo vas na prvi Koncertni večer Domus Medica v novi sezoni 2017/18, na katerem bo nastopil Godalni kvartet Dissonance. Koncert z naslovom RAZSTAVLJENI MOZART bo v torek, 24. oktobra 2017, ob 19.30 v preddverju Domus Medica, Dunajska cesta 162, Ljubljana.

Godalni kvartet Dissonance:
Janez Podlesek, 1. violina
Matjaž Porovne, 2. violina
Oliver Dizdarević, viola
Klemen Hvala, violončelo

Koncert z besedo povezuje igralec Dejan Pevčević

Spored:

Wolfgang Amadeus Mozart:
Godalni kvartet št. 19 v C-duru, KV 465 »Disonančni«
I. Adagio-Allegro

Michele Marelli: EMLA 5%

Tomica Bajsić: Sedemindvajseti dan

prevedel Tone Škrjanec

II. Andante cantabile

Dane Zajc: Vse ptice

Darijan Božič: Pop art 3 – Forma VI

III. Menuetto: Allegro, Trio

Federica Lo Pinto: L’aldilà

W. S . Merwin: Kaj je moderno
prevedel Miha Avanzo

VI. Allegro molto

Koncertne večere Domus Medica pripravljata Zdravniška zbornica Slovenije in Slovensko zdravniško društvo.

Koncert je za člane zbornice in člane zdravniškega društva ter njihove družinske člane in prijatelje brezplačen, potrebna pa je predhodna rezervacija na: Marija.Cimperman@zzs-mcs.si ali po telefonu: 01 30 72 155, za kar se vam najlepše zahvaljujemo. Na ta način bomo lažje poskrbeli za kakovostno izvedbo programa.

Veselimo se naših skupnih srečanj ob vrhunski glasbi v novi sezoni 2017/18.

Vljudno vabljeni!

O GODALNEM KVARTETU DISSONANCE

Kvartet sestavljajo člani Orkestra Slovenske filharmonije: violinista Janez Podlesek in Matjaž Porovne, violist Oliver Dizdarević in violončelist Klemen Hvala. Glasbeniki so se kot kvartet prvič združili za prvo slovensko izvedbo Godalnega kvarteta skladatelja Lojzeta Lebiča, do katere je prišlo leta 2014, po več kot 30 letih od nastanka skladbe. Šele pozneje so si po Mozartovem Godalnem kvartetu v C-duru, KV 465 nadeli ime Dissonance. Kvartet je doslej nastopil v okviru Koncertnega ateljeja Društva slovenskih skladateljev, na Svetovnih glasbenih dnevih WMD 2015, v okviru Imaga Sloveniae, na festivalu Soboški dnevi 2016, na Festivalu Maribor, Mednarodnem bienalu sodobne glasbe v Kopru in ostalih prizoriščih. V sodelovanju s priznanim italijanskim klarinetistom Michelejem Marellijem je kvartet na festivalu Musica In Estate 2015 v Acqui Terme (Alessandria, Italija) in v okviru mednarodnega cikla Simfonic voices v Kopru izvedel projekt Mozart Destrutturato. Ime ansambla je povzeto po istoimenski Mozartovi skladbi, simbolizira pa poslanstvo ansambla, ki se posveča tako klasični literaturi kot tudi delom sodobnih skladateljev, zlasti slovenskih.

Stanovski del srečanja bo tokrat posvečen temi, ki ostaja vse prevečkrat prezrta – neželenim dogodkom, zapletom in zdravniškim napakam, s katerimi se soočajo zdravniki, tudi ob doslednemu upoštevanju strokovnih protokolov. Strokovna tema pa bo namenjena raziskovalnemu delu zdravnikov v vsakdanji zdravniški praksi, v okviru katere bodo predstavljeni primeri dobrih praks ter organizacija raziskovalnega dela na primarnem, sekundarnem in terciarnem nivoju.

Več informacij o dogodku.

Cepljenje je izredno pomemben del zdravstvene dejavnosti, zato Slovenska medicinska akademija pripravlja posvet vodilnih medicinskih strokovnjakov, ki se ukvarjajo s cepljenjem, v sklopu katerega bomo poskušali osvetliti tudi psihološke, sociološke in pravne vidike cepljenja. Govorci na dogodku, ki bo potekal v četrtek, 22. junija 2017, ob 15. uri v Domus Medica, na Dunajski cesti 162 v Ljubljani, bodo prim. izr. prof. dr. Alenka Kraigher, dr. Mojca Ivankovič Kacjan, dr. Marta Grgič Vitek, prof. dr. Igor Švab, prof. dr. Barbara Novak in prof. dr. Dejan Verčič. V usmerjeni razpravi bodo sodelovali tudi dr. Božidar Voljč, prof. dr. Franc Strle, prof. dr. Bojana Beović in prof. dr. Tadej Avčin.

Več informacij o dogodku.

Koordinacija zdravniških organizacij KZO je na novinarski konferenci, ki je potekala v ponedeljek, 24. aprila, izrazila svoje nestrinjanje s predlogi zakonov na področju zdravstva. Po mnenju KZO ukrepi niso zasnovani celovito in bolnikom ne prinašajo izboljšav, hkrati pa bi zdravstvena reforma morala, namesto omejevanja koncesionarjev, prinašati temeljitejše spremembe. Predstavniki organizacij so kritični tudi do dejstva, da jih ministrstvo za zdravje sicer vsakokrat formalno zaprosi za pripombe do predlogov zakonov, nič od tega pa ne upošteva.

Stališča Slovenskega zdravniškega društva do predlagane zdravstvene reforme je predstavil tudi prof. dr. Radko Komadina, dr. med., predsednik SZD, ki je poudaril: »Glavni strokovni svet društva je že večkrat protestiral proti temu, da se predlogi besedil reformnih zakonov v zadnjih mesecih nenehno spreminjajo. Ko sestavimo pripombe, se v javnosti običajno pojavi že novo besedilo. Pred sprejemom zakonov bi bilo nujno potrebno prisluhniti zdravništvu, saj so nekateri predlogi v zakonih nemoderni in niso v skladu s stroko in interesi bolnikov. Prepričan sem, da zdravstvo brez pravih korakov in sprememb ne bo moglo biti v koraku z evropsko medicino.«