V Registru bolnikov Evropskega združenja za cistično fibrozo (ECFS) so oblikovali plakat s ključnimi podatki slovenskih bolnikov s to redko boleznijo. Plakat je rezultat sodelovanja Registra ECFS s CF Europe – zvezo društev bolnikov s cistično fibrozo v Evropi. Pripravljena je bila primerjava ključnih kazalcev bolezni v Registru in posameznih sodelujočih državah. Od leta 2013 je Slovenija v evropskem registru zastopana kot celota. Namen predstavitve pa je izboljšati ozaveščenost o ključnih podatkih te redke bolezni tako pri obolelih in njihovih družinah, kot tudi v širši družbi.

Plakat s slovenskimi podatki Registra bolnikov Evropskega združenja za cistično fibrozo 2014 (.pdf datoteka)

Koordinacija zdravniških organizacij KZO je na novinarski konferenci, ki je potekala v ponedeljek, 24. aprila, izrazila svoje nestrinjanje s predlogi zakonov na področju zdravstva. Po mnenju KZO ukrepi niso zasnovani celovito in bolnikom ne prinašajo izboljšav, hkrati pa bi zdravstvena reforma morala, namesto omejevanja koncesionarjev, prinašati temeljitejše spremembe. Predstavniki organizacij so kritični tudi do dejstva, da jih ministrstvo za zdravje sicer vsakokrat formalno zaprosi za pripombe do predlogov zakonov, nič od tega pa ne upošteva.

Stališča Slovenskega zdravniškega društva do predlagane zdravstvene reforme je predstavil tudi prof. dr. Radko Komadina, dr. med., predsednik SZD, ki je poudaril: »Glavni strokovni svet društva je že večkrat protestiral proti temu, da se predlogi besedil reformnih zakonov v zadnjih mesecih nenehno spreminjajo. Ko sestavimo pripombe, se v javnosti običajno pojavi že novo besedilo. Pred sprejemom zakonov bi bilo nujno potrebno prisluhniti zdravništvu, saj so nekateri predlogi v zakonih nemoderni in niso v skladu s stroko in interesi bolnikov. Prepričan sem, da zdravstvo brez pravih korakov in sprememb ne bo moglo biti v koraku z evropsko medicino.«

Slovensko zdravniško društvo je v okviru posveta Združenja za homeopatijo, ki je v četrtek, 13. aprila potekal v Cankarjevem domu, predstavilo stališča do alternativnih metod zdravljenja. V društvu poudarjamo, da je presoja o tem ali je metoda zdravljenja komplementarna oziroma alternativna, v domeni stroke, ter da je uporaba metod zdravljenja, ki niso podprte z znanstvenimi kriteriji, neetična.

Bolnikom so poleg alopatske medicine oziroma uradne, zahodne medicine, na voljo tudi drugi pristopi k ugotavljanju, preprečevanju in zdravljenju bolezenskih težav. Pri tem so uporabniki takšnih metod popolnoma svobodni, prav pa je, da so ustrezno informirani in poučeni o vseh aspektih svoje izbire.

Vse metode, ki ne sodijo v sklop alopatske medicine, se imenujejo zdravilstvo in nimajo ničesar skupnega s šolsko medicino. Slovensko zdravniško društvo meni, da morajo zdravniki pri svojem delu upoštevati z dokazi podprto medicino oziroma njene metode, ki so sprejete s strokovnim konsenzom in dobro klinično prakso.

Zdravniški etični kodeks, ki je bil prenovljen leta 2016 in sprejet sočasno na skupščinah Zdravniške zbornice Slovenije in Slovenskega zdravniškega društva, dovoljuje komplementarne metode zdravljenja, ki so zdravniku dovoljene le pod pogojem, da bolnika o njihovi učinkovitosti opozori. Hkrati pa je zdravnik ob uporabi takšnih komplementarnih metod bolnika dolžan zdraviti z osnovnimi metodami alopatske medicine. Kodeks zdravniku prepoveduje uporabo alternativne zdravilske metode.

Katera metoda je komplementarna oziroma alternativna, lahko z vidika šolske medicine presodi le stroka oziroma glavni strokovni svet, ki deluje v okviru Slovenskega zdravniškega društva. Neetično je, da zdravnik pri zdravljenju svojega bolnika uporablja metode, za katere je šolska medicina na podlagi znanstvenih kriterijev in z dokazi podprtimi metodami ugotovila, da ne presegajo učinka placeba.

Slovensko zdravniško društvo z zaskrbljenostjo spremlja dolgoletno pomanjkanje števila družinskih zdravnikov in posledično tudi njihovo preobremenjenost, saj ta slej ko prej prične ogrožati strokovno kakovost in varnost njihovega dela. S tega vidika potezo sindikata Praktik.Um razume kot klic na pomoč pri dogovarjanju s politiko, s katero v tem trenutku ne najdejo nujno potrebnega dogovora. Slovensko zdravniško društvo podpira njihova prizadevanja pri omogočanju boljših standardov in normativov.

Ustanovljena je bila Slovenska medicinska akademija

V četrtek, 5. januarja je v prostorih Slovenskega zdravniškega društva potekala ustanovna seja Slovenske medicinske akademije. Z ustanovitvijo Slovenske medicinske akademije se je Slovenija pridružila preostalim 23 evropskim državam, v katerih medicinske akademije že delujejo v okviru nacionalnih zdravniških organizacij. Slovenska medicinska akademija, ki ji bo predsedoval prof. dr. Pavel Poredoš, dr. med., predstojnik Katedre za interno medicino MF UL in nekdanji dolgoletni predsednik Slovenskega zdravniškega društva, predstavlja strokovni in etični vrh zdravniške stroke, njeno poslanstvo pa je samostojno odzivanje na dogodke in pomembna javna vprašanja, povezana z zdravništvom.

Na ustanovni seji Slovenske medicinske akademije sta bila izvoljena tudi podpredsednika prof. dr. Dušica Pahor, dr. med. in prof. dr. Dušan Šuput, dr. med. ter glavni tajnik prof. dr. David B. Vodušek, dr. med.

Ustanovni člani Medicinske akademije SZD: prof. dr. Tadej Battelino, prof. dr. Jadranka Buturović Ponikvar, prof. dr. Ksenija Geršak, prof. dr. Miram F. Kenda, prof. dr. Radko Komadina, prof. dr. Srečko Koren, prof. dr. Ljubo Marion, prof. dr. Mirko Omejc, prof. dr. Dušica Pahor, prof. dr. Pavel Poredoš, prof. dr. Andreja Sinkovič, prof. dr. Dušan Šuput, prof. dr. Igor Švab, prof. dr. Veljko Vlaisavljevič, prof. dr. David B. Vodušek in doc. dr. Božidar Voljč.

»Ustanovitev Slovenske medicinske akademije je bil nujen in potreben korak za strokovno obravnavo in odziv na aktualne teme z medicinskega področja. Medicinske akademije, ki delujejo v okviru medicinskih združenj, so v tujini nekaj običajnega, zato je bil čas, da jo ustanovimo tudi v Sloveniji. Njen strokovni in etični vrh bodo zastopali strokovnjaki, izbrani na podlagi dolgoletnih izkušenj v medicinski stroki ter mednarodne odličnosti in uspehov,« je ob ustanovitvi Slovenske medicinske akademije SZD poudaril prof. dr. Radko Komadina, dr. med., predsednik Slovenskega zdravniškega društva.

SZD z novim vodstvom

Člani Slovenskega zdravniškega društva so danes na 14. kongresu Slovenskega zdravniškega društva, ki je hkrati tudi volilna skupščina, izvolili novo vodstvo. Za predsednika je bil izvoljen prof. dr. Radko Komadina, dr. med., spec. splošne in travmatološke kirurgije iz Splošne bolnišnice Celje in Medicinske fakultete v Ljubljani, za generalnega sekretarja pa Leon Herman, dr. dent. med.

»Iskreno sem vesel za izkazano zaupanje, hkrati pa se zavedam velike odgovornosti, ki jo prinaša vodenje Slovenskega zdravniškega društva. Tudi v prihodnje si bomo v društvu seveda prizadevali za strokovno delovanje, obravnavanje aktualne problematike na področju medicinske stroke in mednarodno povezovanje. Želim si, da društvo tudi v prihodnje ostaja osrednja in od drugih zdravniških organizacij neodvisna izobraževalna organizacija ter ločena od aktualne politike,« je ob izvolitvi povedal prof. dr. Radko Komadina, dr. med., spec. splošne in travmatološke kirurgije iz Splošne bolnišnice Celje, ki je do sedaj opravljal funkcijo generalnega sekretarja Slovenskega zdravniškega društva.

Koordinacija zdravniških organizacij (KZO) je za četrtek, 25. avgusta 2016 ob 11.00 uri, v Domus Medica na Dunajski 162 v Ljubljani, sklicala novinarsko konferenco, z namenom, da zdravniške organizacije, ki delujemo znotraj KZO, glede na nedejavnost Vlade, ponovno opozorimo na potrebo po takojšnji celoviti reformi zdravstvenega sistema, ter predstavimo poglede zdravniških organizacij na predlagano novelo Zakona o zdravstveni dejavnosti.

Žal se je včeraj zgodil tragičen dogodek, ki je pretresel zdravniški ceh in v katerem je med opravljanje svojega poklica, izgubil življenje naš kolega, Luis Guilermo Martinez Bustamante.

Zato bo novinarska konferenca v prvi vrsti namenjena poklonu našemu kolegu, ki je med opravljanjem svojega plemenitega poslanstva, padel pod streli morilca. Pokomentirali bomo vzroke, ki so pripeljali do tega tragičnega dogodka in posledice le-tega.

Bolj kot kadarkoli prej je prav da se zdravništvo na ta dan (25.08.2016) po vsej državi pokloni svojemu preminulemu kolegu na skupnem sestanku po jutranjem raportu. Sestanke organizirajte predstavniki zdravniških organizacij v sodelovanju z vodstvi zavodov.

Zdravniške organizacije želimo opozoriti, da napadi na zdravnike in druge zdravstvene delavce niso redkost. Popolnoma nam je jasno, da je vzrok temu splošna družbena klima v državi. Politika državljanom obljublja več pravic kot jih obstoječi zdravstveni sistem zmore zagotoviti. Po drugi strani pa nekateri mediji, ki pišejo po naročilu politike in kapitala, prikazujejo zdravnike kot dvoživke, zaslužkarje, »bogove v belem«, skratka, kot ceh, ki mu je zdravje prebivalcev zadnja skrb. Posledično se nezadovoljstvo državljanov, skrb in strah, spremenita v sovraštvo, rezultat katerega so taka nerazumljiva dejanja.

Zdravništvo bo v prihodnje še bolj odločno zahtevalo vzpostavitev sodobnega in dostopnega zdravstvenega sistema in take pogoje dela, kjer bomo zdravniki lahko naš zahtevni poklic opravljali mirno, zbrano, brez pritiskov kakršnih smo deležni zdaj.

Zato se spoštovane kolegice in kolegi, zberite v čim večjem številu.

S spoštovanjem in lepimi pozdravi,

predsednik Slovenskega zdravniškega društva – prof.dr. Pavel Poredoš, dr.med.

predsednik Zdravniške zbornice Slovenije – prim. Andrej Možina, dr.med.

predsednik FIDES – Konrad Kuštrin, dr.med.

predsednica SZZZZS – Helena Mole, dr.med.

Poziv zdravnikom v poklon tragično preminulemu kolegu (.doc datoteka)

Na 14. redni seji Glavnega odbora SZD (GO), ki je bila v četrtek, 23. junija 2016, je predsednik SZD prof. dr. Pavel Poredoš, dr. med., seznanil prisotne, da bo XIV. kongres in 153. redna – letos tudi volilna – skupščina SZD 14. in 15. oktobra 2016 v Austria Trend Hotelu v Ljubljani.

Strokovna tema bo Izzivi pri obvladovanju nalezljivih bolezni. Organizirana bo tudi okrogla miza s stanovsko temo, uvodničarji bodo s področja etike, prava, predstavljen pa bo tudi klinični vidik. Letošnji kongres se bo zaključil z volitvami, volilo se bo predsednika, dva podpredsednika (eden iz vrst stomatologov, razen če je predsednik stomatolog), generalnega sekretarja, tri člane nadzornega odbora in pet članov častnega razsodišča SZD. Volijo elektorji, ki jih imenujejo regijska zdravniška društva, in sicer 1 (enega) na 50 (petdeset) članov. Organizirana bosta tudi imenovanje častnih članov in podelitev priznanja »Marka Gerbca« in priznanja »dr. Franca Derganca«.

Program (.doc datoteka)

Kandidacijski postopek (.doc datoteka)

Razpis za priznanja (.doc datoteka)

Na SZD smo pripravili predlog dopolnil Statuta SZD, ki bo omogočil ustanovitev Medicinske akademije Slovenskega zdravniškega društva. Sprejet bo pravilnik, kjer bo opredeljeno imenovanje članov, pogoji za članstvo, določeno bo, kdo voli ustanovne člane, poslanstvo akademije in ne nazadnje tudi zgornje število članov. Aktivnosti v smeri ustanovitve akademije se bodo še nadaljevale.

Vsakoletni natečaj za mednarodne Medisove nagrade za medicinske dosežke je namenjen raziskovalcem in strokovnjakom, ki so predstavili ali objavili svoje znanstveno-raziskovalno delo na specifičnem medicinskem področju.

V letu 2016 Medis vabi k sodelovanju in prijavi vse strokovnjake iz področij alergologije, anesteziologije, farmacije, nevrologije, oftalmologije, pediatrije, pulmologije, revmatologije ali urologije, da sodelujejo s svojimi raziskovalnimi prispevki.

Kriteriji za prijavo

V natečaju lahko sodelujete s svojimi znanstveno-raziskovalnimi prispevki, ki ste jih predstavili na pomembnem evropskem ali svetovnem kongresu v obliki posterja ali ustne prezentacije, ali s člankom, ki je bil objavljen v prepoznavni zdravstveni publikaciji s faktorjem vpliva (Impact Factor) več kot 1,5.

Raziskovalno delo mora biti sprejeto in predstavljeno oziroma objavljeno med

1. septembrom 2015 in 31. avgustom 2016.

Natečaj je razpisan v osmih državah, v katerih Medis posluje: Avstrija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Hrvaška, Madžarska, Makedonija, Slovenija, Srbija.

Strokovna žirija, ki jo sestavljajo mednarodno priznani zdravniki različnih specialnosti, bo izbrala finaliste in po enega zmagovalca iz vsakega razpisanega medicinskega raziskovalnega področja.

Prijave do: 15. september 2016

Prijave na: awards.medis.si

Nagrada Medis Awards:

  • skulptura iz brona, imenovana Bodočnost (Future)
  • finančna vzpodbuda v višini bruto 2.500 €

Finalisti in člani strokovne žirije bodo povabljeni na slavnostno prireditev ob podelitvi nagrad, ki bo konec novembra 2016 v Ljubljani. Prijavite se in postanite del Medis Awards mreže priznanih strokovnjakov!

Več informacij o natečaju:

awards.medis.si

awards@medis.si

Oglas Medis Awards (.pdf datoteka)