V intervjuju objavljenem v Mladini 8. avgusta 2025 se je arheolog, zgodovinar in etnolog dddr. Pleterski predstavil kot pobudnik Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.

Izraža željo po spremembi Kodeksa zdravniške etike. Zadnjo slovensko posodobitev dokumenta smo zdravniki sprejeli leta 2016 na sočasnih skupščinah Slovenskega zdravniškega društva in Zdravniške zbornice Slovenije. Dokument temelji na stališčih Etične komisije Svetovnega zdravniškega združenja (Ethical committee of World Medical Association, https://www.wma.net, International code of medical ethics). Moti ga aktualno stališče krovnega zdravniškega združenja: «The WMA is firmly opposed to euthanasia and physician-assisted suicide«. Stališče smo zdravniške organizacije v zadnjem letu ali dveh obširno argumentirale slovenski javnosti. Etična komisija svetovnega združenja se sestaja najmanj enkrat letno ob skupščini WMA in posodablja svoja stališča glede na novo nastala vprašanja v razvijajoče se človeški civilizaciji. Kljub člankom in tehnološkim izboljšavam, ki jih objavljajo avtorji iz držav, kjer je evtanazija (EVT) uzakonjena, se večinsko etično zdravniško stališče v svetu v zadnjem desetletju ni spremenilo.

Belgijski avtorji poročajo, da so donirani organi najbolj kakovostni, če je donator živ (Bollen JAM, Shaw D, de Wert G, et al. Euthanasia through living organ donation: Ethical, legal and medical chalenges. J Heart Lung Transplant 2019; 38:111-113). Od leta 2005 poročajo o vsaj 70 bolnikih, ki so donirali svoje organe po EVT. V letu 2017 so evtanazirali na Nizozemskem 6585 in v Belgiji 2309 bolnikov, pri čemer je po teh avtorjih 10 odstotkov evtanaziranih bolnikov primernih za donorje. Že leta 2017 so v Belgiji posamične evtanazije izvajali v operacijski dvorani. Obe državi imata zakonodajo, ki omogoča »organ donation euthanasia« (ODE).

V novejšem članku belgijskih avtorjev poročajo, da ODE poteka v štirih državah, Belgiji, na Nizozemskem, v Kanadi (kjer je prišlo do razkola med francosko govorečimi zdravniki, ki so proti in angleško govorečem zdravniškem združenju, ki je za) in v Španiji ( Tchana-Sato V, Hans G, Brouckaert J, et al. Successful heart transplantation from donation after euthanasia with distant procurement using normothermic regional perfusion and cold storage. Am J Transplant 2022: 22: 3146-3149).

Naj izrazim spoštovanje in empatijo do družinske tragedije, ki je vzpodbudila dddr. Pleterskega k pobudi za Zakon o pomoči pri samousmrtitvi, ob tem pa slovensko družbo postavlja pred nove izzive, s katerimi se do sedaj še nismo soočali.

Etična stališča nacionalnih zdravniških organizacij Afrike, Azije, Evrope, Južne, Severne Amerike in Pacifiške regije so res podobna etičnim stališčem velikih svetovnih verstev, vendar je zdravniški stan svoja etična stališča razvijal že stoletja prej. V mandatu 2025-2026 sestavlja komisijo WMA 39 zdravnikov s pooblastili svojih nacionalnih združenj z vseh kontinentov.

Dr. Radko Komadina

Predsednik Slovenskega zdravniškega društva

Slovensko zdravniško društvo z veliko zaskrbljenostjo in ogorčenjem spremlja dogajanje v Gazi, kjer smo priča sistematičnemu nasilju nad civilnim prebivalstvom in uničevanju osnovne infrastrukture, vključno z zdravstvenimi ustanovami. Etnično čiščenje, ki se odvija pred očmi svetovne javnosti, predstavlja nedopustno kršitev mednarodnega humanitarnega prava in temeljnih človekovih pravic.

V 21. stoletju je povsem nesprejemljivo, da se znova dogajajo zločini proti človeštvu, za katere smo kot človeštvo verjeli, da se ne bodo nikoli več ponovili.

Humanitarna katastrofa z množičnim trpljenjem civilistov, med katerimi so številni otroci, ženske, bolniki, starejši in tudi zdravstveni delavci je v popolnem nasprotju z vsemi etičnimi in pravnimi normami, ki urejajo zaščito civilnega prebivalstva v času oboroženih spopadov in predstavlja kršitev osnovnih človekovih pravic.

Visoki moralni standardi, spoštovanje človekovega dostojanstva in načela medicinske etike so temelji zdravniškega poklica.

Kot zdravniki ostajamo zavezani življenju, dostojanstvu vsakega človeka ter univerzalnim vrednotam človečnosti, ki ne priznavajo meja, narodnosti, vere ali politične pripadnosti, zato odločno obsojamo vsako obliko nasilja, še posebej nad civilnim prebivalstvom, uničevanje zdravstvene infrastrukture ter onemogočanje dostopa do osnovne zdravstvene oskrbe in humanitarne pomoči. Takšna dejanja so neetična, nesprejemljiva in zahtevajo jasno obsodbo ter takojšnje ukrepanje.

V četrtek, 17. aprila, je v Termah Dobrna potekala seja Strokovnega parlamenta SZD na temo Zakon o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu »Priložnosti, izzivi in pravni vidik«.

Posnetke predavanj najdete na povezavi.

Zapisnik seje strokovnega parlamenta SZD (.pdf datoteka)

Dogodek globoko obžalujemo in se zavedamo njegove teže za bolnico in svojce, pa tudi za zdravstvene delavce. Varnost pacientov in neprekinjeno izboljševanje sistemov kakovosti in varnosti v zdravstvu sta izjemno pomemben del zdravniškega dela.

Po naših informacijah v Splošni bolnišnici Izola interni strokovni nadzor že poteka. Ko bo zaključen, bomo lahko podali več informacij.

Na Ministrstvu za zdravje so pred nedavnim ustanovili Javno agencijo o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu, katere naloga je izvajanje zunanjih strokovnih nadzorov, ki so bili do sedaj v pristojnosti Zdravniške zbornice Slovenije.

Ljubljana, 9. aprila 2025

Slovensko zdravniško društvo

Obvestilo za medije

Namesto Novele ZZDej je potrebno napisati nov Zakon!

Zdravniki niso sovražniki bolnikov, temveč njihovi zaupniki!

Politika in zdravniki smo se znašli v slepi ulici, kot da ni volje za dosego skupnega cilja in iskanje izhoda iz nezavidljive situacije. Reforma je z javnim prerekanjem med poslanci in ministroma kompromitirana. Zdravniške organizacije in tudi vidni ekonomisti opozarjamo, da javno zdravstvo stoji ali pade na nadurnem delu zdravnikov. Duh je v tridesetih letih zdravstvene politike ušel iz steklenice, nazaj ga ni moč spraviti.

Javni zavodi in zasebniki koncesionarji delujejo po različnih zakonih. Javni zavodi delujejo skladno z Zakonom o zavodih, zasebniki koncesionarji pa delujejo skladno z Zakonom o gospodarskih družbah.

Profita podjetniku, ki dela po zakonu o gospodarskih družbah, po ustavi ni moč odvzeti. Minister za finance ima prav, da zasebniki koncesionarji in javni zavodi niso enako finančno učinkoviti. Zakaj?

Kar javne zavode pri stroških potaplja, je zagotavljanje NZV in nezmožnost selekcioniranja bolnikov znotraj istih SPP ter obravnava najtežjih bolnikov. Sledimo ministru in zahtevajmo, da mora vsak zdravnik v javni mreži za licenco za delo in brez IK omejitev sam dokazati, da 8 ur tedensko dela v NZV v regiji, kjer deluje kot zdravnik (interventni zakon 1.1. 2024 o tej zahtevi je brezzobi tiger) in izvajalec zdravstvene dejavnosti ne sme selekcionirati bolnikov. To bi pripomoglo k zaustavitvi bega specialistov iz javnih bolnišnic.

  • Ura dela v urgentnem centru glede na obremenitve zdravnika in sodelavcev mora biti plačana dvojno.

Urgentni centri so stičišče primarja in sekundarja, v EHP urgentnega centra so dolžni delati vsi zdravniki iz primarja v regiji preko lastnih delodajalcev ( javnih zavodov na primarju za odrasle in otroke in koncesionarjev na primarju za odrasle in otroke), INMP in KNMP so dolžni delati vsi specialisti javnih zavodov in koncesionarji v regiji, razen tistih z IK omejitvijo.

  • Zdravnik po 48. uri tedensko lahko dela svojo dejavnost svobodno pri drugem javnem ali zasebnem izvajalcu, še posebej, dokler je potreba po zdravstvenih storitvah večja od ponudbe.

Jasno je, da dovoljeno število noveliranih členov Novele ZZDej ne reformira Zakona dovolj učinkovito, zato je nujno potrebno napisati nov Zakon kot celoto.

Več informacij: pr@szd.si, 040 302 590 (Ula Ukmar)

Poslovil se je akademik, prof. dr. Vinko Vincenc Dolenc, dr. med, človek, zdravnik, pionir svetovne nevrokirurgije, znanstvenik, učitelj. Medicinska znanost  je zaznamovana z njegovimi izjemnimi dosežki na področju nevrokirurgije, izvirni pristopi ter načini operacij, ki jih je izvajal pa so postali temelji sodobne nevrokirurgije. Za zdravnike je predstavljal nedosegljivo zgodbo o uspehu za vsakdanjega človeka  pa upanje življenju. Bil je občudovan s strani tistih, ki vedo, ter osovražen od zavistnih ter nesposobnih. Ostal bo simbol izjemnosti, človek, ki je svoje življenje posvetil znanosti, s talentom, vztrajnostjo ter odrekanjem je odprl vrata v novi svet ustvaril pot, po kateri lahko varno hodijo generacije nevrokirurgov. Veliko jih pozna njegove dosežke, le redki pa človeka za njimi. Dolenčev pristop in Slovenska smer imata enak pomen-simbol slovenstva, kajti Vinko, kot so mu pravili v svetu je bil velik ter zaveden Slovenec. Po naporni poti, ko je moral, kot je sam dejal, na stara leta za predavanje prehoditi kilometre letališča, je odvrnil na vprašanje-kje je v temu smisel-to je pomembno za slovensko nevrokirurgijo. Vedno prva, ena in edina, slovenska nevrokirurgija. Za največjimi in zaenkrat neponovljivimi uspehi je stal z visokimi zahtevami do sebe in tudi do drugih, individualist in hkrati učitelj tistemu, ki je zmogel videti. Bil je kot sonce, ki omogoči življenje ter smrt, če si preblizu. Njegovo običajno vprašanje je bilo, ali morete ali morate.

Ko govorimo o vrednotah ne moremo mimo slabosti. Njegova največja slabost je bila naivnost, ta ga je stala veliko. Izdan s strani države, institucije, kolegov, oropan miru ter družine.

In kar na koncu šteje, je to zapuščina, odtis v času in ljudeh. In ko nekdo reče-sicer ga ne poznam, vem pa, kdo je. Tisti, ki je pred dvajsetimi leti rešil življenje moji mami, ki je imela intrakranialno krvavitev iz anevrizme. In podobnih zgodb je nešteto.

Profesor, bilo mi je v čast!

Avtorica: dr. Barbara Smrke, dr. med. specialistka nevrokirurgije

V okviru stanovske teme 161. Kongresa Slovenskega zdravniškega društva je potekala razprava na temo Protislovja predlaganih sprememb zdravstvene zakonodaje, ki so se jo udeležile vse zdravniške organizacije in tudi predstavnica Ministrstva za zdravje. Zdravniki so se na okrogli mizi soočili s številnimi vprašanji, na katera si ne znajo odgovoriti enoznačno in ne zagotavljajo sigurnih izboljšav javnega zdravstvenega sistema; so pa prišli do zaključka, da je potreben nov zakon, ki bo v ospredje postavil bolnika, njegove potrebe in njegovo varnost. Z novelo zakona, ki dovoljuje spremembo le 1/3 členov, to ni izvedljivo. Poleg tega se pojavlja vprašanje ali je omejevanje dela zdravnikov v državi, kjer jih primanjkuje, resnično smiselno in ali je to res pravi način za krajšanje čakalnih vrst.

Prav tako bi bilo nujno potrebno v delovno skupino pri pripravi (novele) zakona vključiti tudi zdravnike, kot odgovorne nosilce zdravstvene dejavnosti, in njihovo mnenje tudi upoštevati.

Zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZDej): v trideseterici noveliranih členov v preteklosti že noveliranega ZZDej so predstavniki različnih specialnosti s primarnega in bolnišničnega nivoja javnega in koncesionarskega zdravstva kritično opozarjali na novelirane rešitve.

Zaključki okrogle mize vezani na novelo Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki sicer priznava zdravnika za odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti, in pri kateri bi morali, že od vsega začetka sodelovati tudi zdravniki:

  1. Glavne vloge v zakonu nima bolnik, niti njegova boljša obravnava. Zakon bi moral v čim večji možni meri izkoristiti obstoječe izvajalce, saj jih je premalo, kar dokazuje tudi nenehna rast čakalnih dob.
  2. Javni zavodi so porazno nekonkurenčni nasproti koncesionarjem, ki so okretnejši, bolj prilagodljivi v poslovnem okolju in se ravnajo po zakonih gospodarskih družb. Javni zavodi ne morejo zavračati stroškovno nezanimivih bolnikov in iz lastnih prihodkov zagotavljajo NZV. Učinek napovedane stimulacije zdravnikov v bolnišnicah, da bi delali še več preko rednega časa po podjemnih pogodbah pri primarnem delodajalcu, je zato vprašljiv.
  3. Mreže izvajalcev v tridesetih letih samostojne države ni uspelo izdelati še nikomur, brez nje pa ZZDej ne bo učinkovit. Pozdravljamo napovedani koncept regionalnega povezovanja vseh izvajalcev, javnih in tržnih.
  4. Novela ZZDej še bolj regulira vodenje javnih zavodov, direktor bo imel še manj vzvodov upravljanja.
  5. Koncesionarji v celotnem strošku javnega zdravstva predstavljajo le 3 % denarja, zato ne pomenijo rešitve javnega zdravstva in ideološko obračunavanje z njimi ne bo dalo ekonomskega rezultata. Ločevanje javnega in tržnega zdravstva kot prioriteta ni smiselno, saj je sistem krhek in ga ogroža vsak odhod zdravnika, še posebej izven velikih urbanih centrov.
  6. Zakona v 30 členih ni možno tako popraviti, da bi sistem s sigurnostjo ohranil kakovost in varnost. Odgovornosti za zlom ne bo mogoče pripisati zdravnikom, saj nenehno opozarjajo zakonodajalca o nevarnostih in možnih posledicah sprejetja novele.  Zakon bi bilo potrebno napisati v celoti in v pripravo že od vsega začetka vključiti odgovorne nosilce zdravstvene dejavnosti ter upoštevati njihovo mnenje. Sporne člene takojšnje popolne prepovedi dela javnih izvajalcev izven javne mreže (s.p.) pa zadržati v prehodnem obdobju novele, sicer bo lahko ogrožena stabilnost sistema.

Zakon o kakovosti: Trenutno besedilo ne uvaja kulture zaupanja, temveč kulturo strahu. Napovedana Agencija za kakovost bi morala biti zdravnikov partner, ne strašilo. Popolnoma v napačni smeri se predvideva poimensko imenovanje vpletenih, javno objavljanje rezultatov, prav tako se napačno pričakuje, da je izvajalec odgovoren za izid zdravljenja. Strokovni nadzori s svetovanjem so del stroke, torej ZZS in ne Agencije za kakovost. Zdravniki, ki so inicialno sodelovali pri pisanju besedila, se od sedanje verzije distancirajo.

Zakon o uvrstitvi zdravstvenih delavcev na seznam uradnih oseb: Zavrnitev predloga na parlamentarnem odboru pomeni razočaranje za zdravnike in vse njihove sodelavce, saj se zaradi frustracij bolniki in njihovo svojci prepogosto vedejo dezinhibirano in ogrožajo varnost sebe in drugih. Predvidevamo nadaljevanje zbiranja podpisov in vključitev drugih javnih uslužbencev v iniciativo.

Slovensko zdravniško društvo ne podpira uvedbe samostojnih zdravstvenih delavcev v zdravstvenem sistemu, saj le ta predstavlja preveč in prevelika tveganja za pacienta (in za samostojne zdravstvene delavce), izključuje potrebo po ustrezni diagnostični obravnavi pred zdravljenjem in odpira številne etične dileme.

Vedeti moramo, da strokovnjaki drugih področij med študijem niso pridobili številnih veščin in znanj, ki jih mora pridobiti zdravnik, npr.:

  •  Veščin o pojasnilni dolžnosti in odgovornost, ki jo z zakonom (Zakon o pacientovih pravicah, 20. člen) lahko nosi samo zdravnik na neposreden način.
  • Usposobljenosti za prepoznavanje bolnikovih organskih motenj in ovir, vezanih na razumevanje podatkov v medicinski dokumentaciji.
  • Usposobljenosti za sprožitev ustreznih postopkov za izvajanje pomoči pacientu pri izoblikovanju lastne volje ali nadomestitvi le te z voljo drugih v korist pacientu.

Zato so z vstopanjem različnih strokovnjakov na področje medicine bolniki in osebe s tveganjem za razvoj različnih motenj ali bolezni lahko izpostavljeni nepotrebnim dodatnim tveganjem, pa tudi napačno postavljenim diagnozam.

Zakon o zdravniški službi (1. člen) določa, da je »Zdravnik temeljni odgovorni nosilec opravljanja zdravstvene dejavnosti«, predlog zakona pa s prenosom kompetenc na strokovnjeke izven medicine prenaša odgovornost za neželene učinke zdravljenja na zdravstvene delavce in na ta način po nepotrebnem izpostavlja tako paciente kot zdravstvene delavce.

Zdravnik ne more prevzemati odgovornosti za postopke zdravstvenih delavcev, pri katerih ne sodeluje in nima vpliva na njihov potek, na izbiro sodelavcev v timu in na izbiro ter delo morebitnih samostojnih delavcev v zdravstvu.

Vse zgoraj naštete dejavnosti spadajo pod področje podjetništva ali zdravilstva ter jih Zakoni, vezani na opravljanje dela zdravnikov, ne obravnavajo.

Koordinacija zdravniških organizacij je v sredo, 26. junija, obravnavala izhodišča za noveliranje Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej), Zakon o kakovosti v zdravstvu in predlog Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.

Vse zdravniške organizacije so prepričane, da je pri pripravi zakonov nujno potrebno aktivno sodelovanje predstavnikov stroke, izbranih s strani zdravniških organizacij in upoštevanje njihovih mnenj, saj navidezna vključenost ne bo prinesla rešitev, ki bodo v prid javnemu zdravstvenemu sistemu.

Zato je pozivala Vlado RS, da pri pripravi ZZDej in Zakona o kakovosti aktivno vključi predstavnike ZZS, kot to določa Zakonodaja.

Sočasno so pozvale Vlado RS, da glede na majhno volilno udeležbo in tesen rezultat posvetovalnega referenduma o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja skrbno premisli glede nadaljnih korakov in upošteva sklep sprejet na 113. skupščini Zdravniške zbornice Slovenije: 

»Skupščina Zdravniške zbornice Slovenije nasprotuje predlogu Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki ga je v zakonodajni postopek vložila civilna družba. Skupščina Zdravniške zbornice Slovenije izpostavlja 29. člen Kodeksa zdravniške etike, ki določa, da zdravnik zavrača evtanazijo in pomoč pri samomoru.« (Glasovanje:  ZA 44, PROTI: 1, VZDRŽANI: 4)