V torek, 31. avgusta, je Slovenska medicinska akademija, ki deluje v okviru Slovenskega zdravniškega društva, organizirala …

V torek, 22. junija, ob 13.30 bo preko videokonference potekal strokovni sestanek Goriškega zdravniškega društva na temo »Diseminiran plazmocitom v Goriški regiji«. V videokonferenco se lahko vključite preko povezave

Program:

1. Zdravljenje bolnikov z diseminiranim plazmocitomom v Splošni bolnišnici dr. Franca Derganca Nova Gorica 2015-2019. prim. Nataša Fikfak, dr. med (20 min)
2. Predstavitev rezultatov ankete med bolniki : Zadovoljstvo bolnikov z obravnavo v hematološki ambulanti in ambulanti za aplikacije zdravil v Splošni bolnišnici dr. Franca Derganca Nova Gorica, Peter Vičič, dr. med. (20 m)
3. Razprava (20 min)

Slovensko zdravniško društvo poziva Ministrstvo za zdravje k takojšnjemu ukrepanju, da vsem bolnikom zagotovi ustavno zajamčeno enako dostopnost in kakovost urgentne oskrbe

Izvršni odbor Slovenskega zdravniškega društva je v petek, 28. maja, obravnaval poročila nekaterih regijskih urgentnih centrov, o čemer so v zadnjih dneh poročali tudi vodilni slovenski mediji. Dejstvo je, da so se zaradi preobremenjenosti zdravstvenega sistema in težav iz preteklih let, v času epidemije, z zagotavljanjem neprekinjenega zdravstvenega varstva, pojavila številna neskladja pri delovanju uregntnih služb.

Regijski urgentni centri predstavljajo organizacijski stik med primarnim in sekundarnim nivojem, med služno nujne medicinske pomoči, ki jo zagotavljajo zdravniki primarnega nivoja, urgentnimi medicinci v enotah za bolezni urgentnih centrov in bolnišničnimi specialisti, ki zagotavljajo urgentno pomoč bolnikom na področju svoje specialnosti.

Trenutna zakonska določila vsebinsko niso dopolnjena s podzakonskimi akti, zaradi česar morajo zdravniki v različnih regijah delati pri vsaj dveh delodajalcih z neenako organizacijo, prav tako pa različna delovišča niso izenačena po zahtevnosti.

Organizacija dela je že od leta 2016 posledica večje ali manjše spretnosti lokalnih organizatorjev in zato različna. Razpisovanje zdravnikov na različna delovišča v času epidemije je opravičljivo, nikakor pa ne sme predstavljati trajne sistemske rešitve in bistveno posegati v izobraževalni proces specalizantov.

Izvršni odbor Slovenskega zdravniškega društva zato opozarja, da iz organizacijskih neskladij različnih centrov izhajajo povečane možnosti strokovno varnostnih tveganj, zato poziva Ministrstvo za zdravje, da s prioritetno dopolnitvijo podzakonskih aktov popolni organizacijo urgentne službe in tako uporabnikom/bolnikom zagotovi ustavno zajamčeno enako dostopnost in kakovost urgentne oskrbe.

Izvršni odbor Slovenskega zdravniškega društva

V Slovenskem zdravniškem društvu se zavedamo, da lahko epidemijo premagamo le s cepljenjem, zato smo se odločili in pripravili kratke filme s katerimi želimo izraziti podporo cepljenju. Cilj vseh je, da zaživimo, kot smo živeli pred epidemijo.

Filme, ki smo jih uporabili tudi kot televizijski oglas si lahko ogledate na povezavah:

V Slovenskem združenju za anesteziologijo in intenzivno medicino (SZAIM) smo pripravili priporočila za načrtovane operativne posege pri pacientih, ki so bili okuženi s SARS-CoV-2.

Osnovno priporočilo je, da se pri vseh, tudi tistih, ki so imeli pozitiven test na SARS-CoV-2 in so imeli asimptomatski potek okužbe, odloži načrtovani operativni poseg za 7 tednov od dneva pozitivnega testa. Šele po tem času se verjetnost za 30-dnevno perioperativno umrljivost in obolevnost povrne na enako stopnjo kot pri tistih, ki niso imeli okužbe s SARS-CoV-2. V primeru rezidualnih simptomov ali težjega poteka je ta odlog lahko tudi daljši (do izvenetja simptomov oziroma 12 tednov). V vseh primerih je nujno upoštevati tveganje za napredovanje bolezni, ki zahteva elektivni kirurški poseg, in tako presoditi med koristjo in tveganjem pri nadaljnem odlašanju s kirurškim posegom.

Celotno besedilo priporočil je dosegljivo na spletni strani www.szaim.org