Glavni strokovni svet SZD se zaveda, da je obravnava psihiatričnega bolnika pogosto povezna s prisilnim zdravljenjem oz. prisilno hospitalizacijo, ki pa v Republki Slovenija poteka po znanih ter točno določenih strokovnih in pravnih protokolih, ki preprečujejo kakršno koli zlorabo. V te protokole so vgrajeni mehanizmi notranjega in zunanjega nadzora, ki jih izvajajo neodvisni strokovnjaki ter tudi varuh človekovih pravic. Zato SZD obsoja in opozarja na nevarnost nedokaznih trditev ter anonimnih prijav medijem, posredovanih mimo vseh pristojnih poti in institucij, ki bi tovrstne pritožbe lahko strokovno obravnavale. Takšen način reševanja morebitnih težav smatra kot popolnoma neprimeren in nevaren, saj se na ta način povzroča velika škoda ne le psihiatrični stroki in ustanovam, temveč tudi psihiatričnim bolnikom, ki so ena najbolj občutljivih populacij.

GSS SZD izraža popolno zaupanje v psihiatrično stroko in bo spremljalo izsledke nadzora Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana.

GSS SZD je stališče in soglasno podporo psihiatrični stroki sprejel na 25. redni seji, ki je potekala v torek, 13. junija 2023.

Slogan letošnjega dneva urgentne medicine, ki ga obeležujemo 27. maja je “Vaša varnost – naša prioriteta” (v angleščini “Your safety – our priority”), pri čemer je poudarek na varnosti vseh, tako pacientov kot zaposlenih. 

Ob dnevu urgentne medicine želi Sekcija za urgentno medicino pri SZD opozoriti, da lahko strokovno in varno obravnavo nudi le zdravstveni delavec, ki ni izčrpan. Kronična izčrpanost zdravstvenega kadra zaradi preobremenjenosti in narave dela v Sistemu nujne medicinske pomoči (npr. izmensko delo) je nevarna tako za zaposlene kot za bolnike, za katere skrbijo. 

Poleg tega se v urgentni medicini srečujemo tudi s pomanjkanjem kadrov, mladi se ne odločajo za specializacijo iz urgentne medicine, zaradi preobremenitev in neustreznih pogojev dela pa tudi vedno več sodelavcev zapušča delovišča v urgentni medicini in jih zamenjuje z manj obremenjenimi delovišči, ali celo zapustijo poklic, ki ga opravljajo.

Rešitev vidimo s sprejetjem in doslednim sledenjem ustreznim standardom in normativom, ter s primernimi stimulacijami. Le sistemske rešitve in ustrezno ozaveščanje javnosti bo sistem nujne medicinske pomoči (NMP) lahko pomagal tistim, ki so nujne medicinske pomoči resnično potrebni. 

Seveda pa so za varno delo potrebni tako kadrovski, kot tudi tudi ustrezni materialni in prostorski pogoji. 

Opozoriti moramo, da se tudi v Sloveniji zdravstveni delavci, še posebej delavci v NMP, vsakodnevno srečujemo z grožnjami, sovražnim govorom in vse pogosteje tudi fizičnim nasiljem, česar ne bomo več dovoljevali! 

Pomagajte nam pomagati vam!

Sekcija za urgentno medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu

Pripravila:  

Valentina Pugelj, dr.med., specializantka urgentne medicine
Simon Ranfl, dr.med., specializant urgentne medicine  

V SZD ostro obsojamo izjavo ministrice za javno upravo, saj je, kljub nemogočim razmeram, s katerimi se že več let spoprijemamo v zdravstvu, naša osrednja pozornost namenjena pravočasni in skrbni obravnavi bolnikov. Vsak, ki meni drugače, ne pozna in ne spremlja razmer v zdravstvu. Zdravniki že vrsto let opozarjamo na napake in pomanjkljivosti zdravstvenega sistema, ki vplivajo na kakovost zdravstvenih storitev, pri katerih pa imamo (pre)pogosto zvezane roke. Po svojih najboljših močeh se borimo, da bolniki prejmejo kakovostne in pravočasne storitve, žal pa smo le izvajalci dejavnosti, prepogosto celo samo birokrati, saj pacientom lahko predpisujemo le storitve, ki jim pripadajo oziroma jih krije ZZZS.

Zato je izjava ministrice popolnoma nesprejemljiva, saj za razmere, za katere je kriva politika, krivi zdravnike, in namesto, da bi spodbujala ohranitev javnega zdravstvenega sistema, zdravnike spodbuja, da si delo poiščejo v tujini, pri zasebnikih ali izven zdravstvene stroke.

V okviru 159. kongresa Slovenskega zdravniškega društva smo organizairali okroglo mizo na temo « Ali je zdravnik v Sloveniji res nosilec zdravstvene dejavnosti? Zdravnik – svobodni poklic«, ki so se jo udeležili Šime Ivanjko, Bojana Beović, Konrad Kuštrin, Marko Bitenc, Pia Vračko, Matej Cimerman, Iztok Kos in Milena Blaž Kovač. Posnetek okrogle mize najdete na povezavi.

Zdravstvena politika že vrsto let hote ali nehote pospešuje privatizacijo javnega zdravstvenega sistema, kadrovsko siromaši javne zavode, saj tudi najboljši strokovnjaki dobivajo izzive drugod. Podcenjevanje zdravniškega dela v javnem zdravstvu vodi v upad kakovosti in večja varnostna tveganja.

Zdravnik v Sloveniji je vedno manj odgovoren nosilec dela v zdravstvu, čeprav mu to nalaga ZZdrS. Postaja vse bolj uradnik, ki mora iz meseca v mesec povečevati svojo produktivnost, predvsem na področju birokracije. Proces je prišel do skrajnega roba, od koder ne bo več poti nazaj v kakovostno, dostopno in solidarno javno zdravstvo.

Napovedana stavka zdravnikov ne sme biti razumljena kot kruhoborstvo za višje zdravniške plače, temveč kot borba za izboljšanje pogojev za delo z bolniki, za katere je zdravnik moralno, profesionalno in kazensko odgovoren!

Proces slabitve javnega zdravstva je potrebno obrniti, zato slovensko javnost pozivamo h konstruktivni podpori, pogajalce pa k hitri in razumni rešitvi. Napovedana stavka odraža nemoč zdravnikov pri zadržanju strokovnjakov v javnem sektorju!

Slovensko zdravniško društvo

Ljubljana, 3. oktober 2022

Več informacij: pr@szd.si

Ula Ukmar, 040 302 590