Stališče Komisije Republike Slovenije za medicinsko etiko o omejevanju epidemije COVID-19

Komisija Republike Slovenije za medicinsko etiko je objavila staliče o omejevanju epidemije COVID – 19.

Read more
/by

Novinarska konferenca o strokovnih, etičnih in pravnih vidikih preventivnih ukrepov, zlasti PCT

V torek, 31. avgusta, je Slovenska medicinska akademija, ki deluje v okviru Slovenskega zdravniškega društva, organizirala …

Read more
/by

Nasilna dejanja posameznikov lahko pomembno vplivajo na raven javnega zdravstva

Zdravje je v razvitih družbah pravica in odgovornost vsakega posameznika. V Slovenskem zdravniškem društvu obsojamo vse, ki na kakršenkoli način posameznikom preprečujejo skrb za zdravje in posegajo v njihove osebne odločitve.

Onemogočanje dela zdravstvenega osebja, ki ravna skladno s Hipokratovo prisego in Ženevskimi deklaracijami, je po našem mnenju skrajno nedopustno in v nasprotju s temeljnimi moralnimi vrednotami.

Nasilna dejanja posemeznikov, ki na nesprejemljiv način izražajo nasprotovanje dosežkom medicinske znanosti, lahko pomembno vplivajo na raven javnega zdravstva v državi.

/by

Strokovni sestanek Goriškega zdravniškega društva na temo “Diseminiran plazmocitom v Goriški regiji”

V torek, 22. junija, ob 13.30 bo preko videokonference potekal strokovni sestanek Goriškega zdravniškega društva na temo »Diseminiran plazmocitom v Goriški regiji«. V videokonferenco se lahko vključite preko povezave

Program:

  1. Zdravljenje bolnikov z diseminiranim plazmocitomom v Splošni bolnišnici dr. Franca Derganca Nova Gorica 2015-2019. prim. Nataša Fikfak, dr. med (20 min)
  2. Predstavitev rezultatov ankete med bolniki : Zadovoljstvo bolnikov z obravnavo v hematološki ambulanti in ambulanti za aplikacije zdravil v Splošni bolnišnici dr. Franca Derganca Nova Gorica, Peter Vičič, dr. med. (20 m)
  3. Razprava (20 min)
/by

Zasenčiti korono – Kaj nam je razkrila epidemija in kako to uporabiti za izboljšanje slovenske medicine

V petek, 11. junija, je potekalo strokovno srečanje Slovenske medicinske akademije Slovenskega zdravniškega društva na temo ZASENČITI KORONO – KAJ NAM JE RAZKRILA EPIDEMIJA IN KAKO TO UPORABITI ZA IZBOLJŠANJE SLOVENSKE MEDICINE.

Posnetek strokovnega srečanja najdete na tej povezavi.

/by

Vabilo na XX. Rtiško strokovno srečanje šolskih zdravnikov in pediatrov

Datum: 12. 06. 2021
Ura: 08:15
Organizator: Sekcija za šolsko, študentsko in adolescentno medicino pri SZD, Mladinsko zdravilišče in letovišče RKS Debeli rtič
Lokacija: Mladinsko zdravilišče in letovišče RKS Debeli rtič
Kotizacija: ?

Read more
/by

Skupščina Slovenske medicinske akademije

Datum: 11. 06. 2021
Ura: 15:00 – 18:00
Organizator: Slovenska medicinska akademija SZD
Lokacija: Domus Medica (dvorana Julijana), Dunajska 162, Ljubljana
Kotizacija: je ni

Read more
/by

46. strokovno srečanje stomatologov Slovenije »Iz prakse za prakso«

Datum: 04.-05. junij 2021
Ura: od 9. ure dalje
Organizator: Stomatološka sekcija SZD
Lokacija: videokonferenca
Kotizacija: od 70 do 180 EUR

Read more
/by

Osnove klinične alergologije in astme, 3. in 4. junij 2021

Datum: 3. – 4. junij 2021
Ura: 09:00
Organizator: Katedra za družinsko medicino, MF UL ter Alergološka in imunološka sekcija SZD
Lokacija: Kranjska Gora
Kotizacija: 250 EUR

Read more
/by

Poziv Slovenskega zdravniškega društva k zagotovitvi enake dostopnosti in kakovosti urgentne oskrbe vsem bolnikom

Slovensko zdravniško društvo poziva Ministrstvo za zdravje k takojšnjemu ukrepanju, da vsem bolnikom zagotovi ustavno zajamčeno enako dostopnost in kakovost urgentne oskrbe

Izvršni odbor Slovenskega zdravniškega društva je v petek, 28. maja, obravnaval poročila nekaterih regijskih urgentnih centrov, o čemer so v zadnjih dneh poročali tudi vodilni slovenski mediji. Dejstvo je, da so se zaradi preobremenjenosti zdravstvenega sistema in težav iz preteklih let, v času epidemije, z zagotavljanjem neprekinjenega zdravstvenega varstva, pojavila številna neskladja pri delovanju uregntnih služb.

Regijski urgentni centri predstavljajo organizacijski stik med primarnim in sekundarnim nivojem, med služno nujne medicinske pomoči, ki jo zagotavljajo zdravniki primarnega nivoja, urgentnimi medicinci v enotah za bolezni urgentnih centrov in bolnišničnimi specialisti, ki zagotavljajo urgentno pomoč bolnikom na področju svoje specialnosti.

Trenutna zakonska določila vsebinsko niso dopolnjena s podzakonskimi akti, zaradi česar morajo zdravniki v različnih regijah delati pri vsaj dveh delodajalcih z neenako organizacijo, prav tako pa različna delovišča niso izenačena po zahtevnosti.

Organizacija dela je že od leta 2016 posledica večje ali manjše spretnosti lokalnih organizatorjev in zato različna. Razpisovanje zdravnikov na različna delovišča v času epidemije je opravičljivo, nikakor pa ne sme predstavljati trajne sistemske rešitve in bistveno posegati v izobraževalni proces specalizantov.

Izvršni odbor Slovenskega zdravniškega društva zato opozarja, da iz organizacijskih neskladij različnih centrov izhajajo povečane možnosti strokovno varnostnih tveganj, zato poziva Ministrstvo za zdravje, da s prioritetno dopolnitvijo podzakonskih aktov popolni organizacijo urgentne službe in tako uporabnikom/bolnikom zagotovi ustavno zajamčeno enako dostopnost in kakovost urgentne oskrbe.

Izvršni odbor Slovenskega zdravniškega društva

/by