»Častno razsodišče SZD z razočaranjem spremlja razlage Ministrstva za zdravje o želji po večji produktivnosti zdravništva in paradigmo “šest ur in pol na dan”. Zdravniški poklic je predvsem intelektualen in ga ne moremo in smemo spremeniti v obrt, kjer se meri količina izdelkov. Vsaka zdravstvena politika, ki bo medicino postavljala v nenaravno vlogo, bo obsojena na neuspeh,« opozarja prim. dr. Teodor Pevec dr. med., predsednik častnega razsodišča Slovenskega zdravniškega društva.
Generalna skupščina Svetovne medicinske organizacije sprejela poročilo Odbora za etiko o evtanaziji in asistiranem samomoru
Prof. dr. Radko Komadina, dr. med., predsednik Slovenskega zdravniškega društva se je udeležil Konference o medicinski etiki in generalne skupščine Svetovne medicinske organizacije (World Medical Association), ki je potekala med 2. in 6. oktobrom v Reykjaviku. Generalna skupščina je 5. oktobra 2018 sprejela poročilo Odbora za etiko o evtanaziji in asistiranem samomoru (Physician Assisted Suicide). Priporočilo navaja, da se razprava o evtanaziji in asistiranem samomoru nadaljuje v konstitucionalnih članicah in nacionalnih zdravniških organizacijah. Odbor za etiko razpravo želi razbremeniti čustev, hkrati pa spoštuje prakse v posameznih državah z različno versko in kulturno tradicijo ter stopnjo razvoja. Odbor je članice pozval k svobodni razpravi in predstavitvi ugotovitev na skupščini Svetovne medicinske organizacije v prihodnjem letu. Prof. dr. Radko Komadina, dr. med., je pozval Slovensko medicinsko akademijo, ki predstavlja strokovni in etični vrh medicinske stroke, da pripravi širšo razpravo na temo evtanazije in asistiranega samomora, ki bo predvidoma potekala že decembra 2018.
Prof. dr. Radko Komadina, dr. med., predsednik Slovenskega zdravniškega društva se je udeležil Konference o medicinski etiki in generalne skupščine Svetovne medicinske organizacije (World Medical Association)
Stomatološka sekcija SZD podelila priznanja dolgoletnim sodelavkam in sodelavcem Tekmovanja za čiste zobe ob zdravi prehrani
V petek, 29. junija 2018 je Stomatološka sekcija SZD podelila priznanja dolgoletnim sodelavkam in sodelavcem Tekmovanja za čiste zobe ob zdravi prehrani. Na svečani podelitvi je uspehe Tekmovanja za čiste zobe ob zdravi prehrani predstavil vodja akcije, prim. Matej Leskošek dr. dent. med.
Priznanja, ki sta jih podelila prim. Gorazd Sajko dr. dent. med in generalni direktor ZD Ljubljana mag. Rudi Dolšak, so prejeli: Ana Mrgole, Darinka Borovšak Bela, Nataša Serušnik, Lijana Jurečič, Barbara Jelen, Maja Jan, Mirjana Goranovič, Vida Repovž, Damjana Marc, Jasmina Komel, Marina Čok, Rosita Stojkovič, Tina Šircelj Kosec, Sonja Pajntar, Zdenka Suhadolnik, Mojca Kroflič, Majda Šmit, Helena Seidl, Karlina Praprotnik, Ana Dagarin, Aleksandra Škedelj, Zdenka Mataj, Djordje Šiškin, Žanet Verč, Irena Šumer, Patricija Hanžekovič, Irena Skrinar, Majda Kramberger, Rosanda Klakočer, Diana Zorman, Irena Gortnar, Božica Radišič, Maria Pia Mizgur, Damjana Grubar, Nataša Jeras, Blanka Romih, Anka Debeljak, Slavica Mikoš, Milojka Ertl, Natalija Horvat, Marjana Poš, Tinka Mlakar, Gabrijela Jelenko, Danijela Marič, Martina Lavrinec in Bogdana Korošec.
TČZ je bilo pred kratkim nagrajeno tudi kot najboljša inovativna preventivna akcija med šolarji na svetu, projekt pa je aktivno podprlo tudi Ministrstvo za zdravje.
GSK: Čisti zobki
Foto: Žiga Intihar
Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je 5. junija udeležil osrednje zaključne prireditve 35. Tekmovanja za čiste zobe ob zdravi prehrani, ki poteka pod okriljem Stomatološke sekcije Slovenskega zdravniškega društva.
“Vi ste svetovni prvaki! Nobeni otroci v nobeni drugi državi na svetu nimajo bolj čistih zob kot vi,” je blizu tri tisoč otrokom čestital predsednik republike in se skupaj z njimi zahvalil vsem strokovnjakom, ki so pripomogli k uspehu tekmovanja s 35-letno tradicijo.
Tekmovanje za čiste zobe ob zdravi prehrani, v katerega so vključeni prav vsi slovenski osnovnošolci, je v lanskem letu prejelo najvišje priznanje Svetovnega zobozdravniškega združenja.
Na Forumu Koordinacije zdravniških organizacij, ki je danes potekal v Domus Medica, so zdravniške organizacije – Zdravniška zbornica Slovenije (ZZS), Slovensko zdravniško društvo (SZD), FIDES – sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije in Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije (SZZZZ) – izpostavile akutne probleme našega zdravstvenega sistema z vidika zdravnikov, opozorile na problematiko zdravstvene reforme, ki je prinesla vrsto negativnih posledic, med njimi daljše čakalne dobe, ki spodbujajo nasilje nad zdravniki, ter zahtevale ukrepanje za izboljšanje zdravstvenega sistema in več vlaganja v dotrajano zdravstveno infrastrukturo. Najtežje bolni bolniki se namreč zdravijo v objektih iz časa avstro-ogrske monarhije (npr. infekcijska klinika, gastroenterologija). Ponovno je bilo slišati tudi poziv k ukinitvi koncesij in postavitvi jasnih pravil za samostojno opravljanje zdravstvene dejavnosti, kar je temelj, da bomo kot pacienti v bodoče resnično imeli izbiro.
Bolnikom so poleg alopatske oziroma uradne, zahodne medicine, na voljo tudi alternativni pristopi k ugotavljanju, preprečevanju in zdravljenju bolezenskih težav. Do nedavnega so se z zdravilstvom ukvarjali le redki posamezniki, ki niso imeli usmerjene medicinske izobrazbe, v zadnjem času pa se z zdravilstvom ukvarjajo tudi nekateri zdravniki. Predstavniki Slovenske medicinske akademije in Slovenskega zdravniškega društva so na novinarski konferenci opozorili, da pri nas medicina in zdravilstvo zahtevata jasno opredelitev, ter na nujnost vzpostavitve strogega nadzora nad izvajanjem zdravilstva.
Celotno sporočilo za javnost je dostopno na tej povezavi.
V lanskem letu je bilo na generalni skupščini FDI – Federation Dentaire International v Madridu naši Stomatološki sekciji SZD podeljeno priznanje FDI SMILE AWARD za Tekmovanje za čiste zobe ob zdravi prehrani, ki pod njenim strokovnim in organizacijskim vodstvom poteka že petintrideseto leto po vseh slovenskih osnovnih šolah ter šolah in zavodih za otroke s posebnimi potrebami.
Več držav se je potegovalo za prestižno nagrado FDI SMILE AWARD. V ožji izbor so prišli 4 programi iz Avstrije, Argentine, Izraela in Slovenije. In prav Slovenija je bila tista, ki se je okitila s tem zavidanja vrednim odličjem. Priznanje potrjuje, da je slovensko tekmovanje najbolj inovativen preventivni program na svetu. Izbirno komisijo so sestavljali prof. dr. Rongova, prof. dr. Park in dr. Alvaro Roda.
Predsednik Stomatološke sekcije SZD: prim. Gorazd Sajko, dr. dent. med.
Vodja Tekmovanja, IO Stomatol. sekcije: Matej Leskošek, dr. dent. med.
Idejni vodja tekmovanja: prim. mag. Tatjana L. Denišlič, dr. dent. med.
Slovensko zdravniško društvo opozarja, da je bilo delo skupine na Ministrstvu za zdravje, namenjeno pripravi zakonskih sprememb na področju zdravilskih metod zdravljenja, v nasprotju s stališči Glavnega strokovnega sveta SZD. Zakon predvideva, da bi naj zdravilske metode vključile v zdravniško prakso. V društvu poudarjamo, da je presoja o tem ali je metoda zdravljenja komplementarna oziroma alternativna, v domeni stroke, ter da je uporaba metod zdravljenja, ki niso podprte z znanstvenimi kriteriji, neetična. Z njihovo uporabo bi lahko zdravnik, kljub poznavanju učinka placeba, zavajal bolnika. Nasprotujemo, da bi zakonodajalec zdravilske metode priključil zdravniškemu poklicu.
Več informacij je na voljo tukaj.
Strokovnjaki so na novinarski konferenci, ki jo je organiziralo Slovensko zdravniško društvo spregovorili o dleovanju urgentnih centrov, ki se soočajo s pomanjkljivo opremljenimi prostori, preobremenjenostjo in premajhnim številom strokovnega osebja. Kljub opozarjanju strokovnjakov, danes še vedno veliko število posameznikov izkorišča storitve urgentnih centrov za obravnave, ki niso nujne, z namenom hitrejšega dostopa do zdravstvenih storitev. S tem pa otežuje delo specialistov urgentne medicine, ki jih je v Sloveniji občutno premalo.
Dr. Roman Košir, predstojnik urgentnega centra UKC Maribor poudarja: »Na državnem nivoju bo potrebno poenotit delo v urgentnih centrih, do konca bo potrebno zgraditi tudi informacijski sistem. Največji problem pa predstavlja kadrovska zasedba. Potrebujemo od 200 do 300 specialistov urgentne medicine, ki so nosilci zdravstvene dejavnosti, da bomo zapolnili kadrovske vrzeli. Trenutno pospešeno izobražujemo specialiste, bomo pa pri reševanju problematike potrebovali tudi podporo države.«
»Pravkar so bili odprti novi prostori internistične in nujne prve pomoči UKC Ljubljana. Sedaj pa pregledujemo in usklajujemo načrte za izgradnjo urgentnega kirurškega bloka. Verjamemo obljubam, da bodo sredstva zagotovljena in upam, da bomo v novem kirurškem centru UKC Ljubljana z delom priželi že leta 2020,« poudarja doc. dr. Anže Kristan, dr. med., vodja urgentnega kirurškega bloka UKC Ljubljana in dodaja: »Urgentni centri so se ponekod zgodili prezgodaj, ker je gradnja stavbe hitrejša kot je sprememba sistema, miselnosti in kadrovske zasedbe.«
»Beležimo vsaj 640 000 obiskov dežurne službe na primarnem nivoju na leto. Pri čemer je kritično bolnih, ki obiščejo urgenco, le 5 odstotkov. Večina bolnikov, ki obiskujejo dežurno službo, se zaveda, da niso “kritično bolni”, a ne morejo oziroma nočejo počakati do obiska pri izbranem osebnem zdravniku. Tako velik obisk dežurnih služb jasno kaže na preslabo dostopnost do osebnih zdravnikov,« poudarja asist. Gregor Prosen, dr. med. iz ZD Maribor, predsednik sekcije za urgentno medicino SZD in dodaja: »Prebivalce Slovenije je potrebno informirati, da so urgentni centri in klic na številko 112 vstopna vrata za oskrbo kritično bolnih in poškodovanih. Torej so namenjeni tistim, ki lahko zaradi svojega stanja izgubijo življenje. Urgentni centri pa vsekakor niso poliklinike.«
»Stroka je dolžna sistem urgentnih centrov nadgrajevati in posodabljati. V prihodnje nas čaka še dograditev pediatričnih urgentnih centrov, ki trenutno delujeta samo v Ljubljani in Splošni bolnišnici Celje. Otroci potrebujejo potrebne prostore in posebno obravnavo. Žal ni vsem otrokom po Sloveniji omogočen takojšen dostop do pediatrične urgence, zato upam, da bomo kmalu sistem pediatrične urgence uspeli nadgraditi. Seveda pa bo za to morala imeti posluh tudi država,« opozarja prof. dr. Radko Komadina, dr. med., predsednik Slovenskega zdravniškega društva.
Doc. dr. Tomaž Smrkolj, dr. med., predstojnik kliničnega oddelka za urologijo UKC Ljubljana dodaja: »Imamo veliko bolnikov in malo urologov, to se pozna tudi pri delu urgence in nujne medicinske pomoči s področja urologije. Sprašujemo se kako bodo obravnavani urološki bolniki, ko bomo imeli urgentni center v Ljubljani. Skrbi nas, da se bo zlorabljal za hiter dostop do specialističnega izvida.«
Informacije o dogodkih v organizaciji Slovenskega zdravniškega društva.
Partnerji in sodelavci društva
Domus Medica
Dunajska cesta 162
1000 Ljubljana
+386 (0)1 434 25 80
info@szd.si
https://www.szd.si
