V Slovenskem zdravniškem društvu se zavedamo, da lahko epidemijo premagamo le s cepljenjem, zato smo se odločili in pripravili kratke filme s katerimi želimo izraziti podporo cepljenju. Cilj vseh je, da zaživimo, kot smo živeli pred epidemijo.

Filme, ki smo jih uporabili tudi kot televizijski oglas si lahko ogledate na povezavah:

V Slovenskem združenju za anesteziologijo in intenzivno medicino (SZAIM) smo pripravili priporočila za načrtovane operativne posege pri pacientih, ki so bili okuženi s SARS-CoV-2.

Osnovno priporočilo je, da se pri vseh, tudi tistih, ki so imeli pozitiven test na SARS-CoV-2 in so imeli asimptomatski potek okužbe, odloži načrtovani operativni poseg za 7 tednov od dneva pozitivnega testa. Šele po tem času se verjetnost za 30-dnevno perioperativno umrljivost in obolevnost povrne na enako stopnjo kot pri tistih, ki niso imeli okužbe s SARS-CoV-2. V primeru rezidualnih simptomov ali težjega poteka je ta odlog lahko tudi daljši (do izvenetja simptomov oziroma 12 tednov). V vseh primerih je nujno upoštevati tveganje za napredovanje bolezni, ki zahteva elektivni kirurški poseg, in tako presoditi med koristjo in tveganjem pri nadaljnem odlašanju s kirurškim posegom.

Celotno besedilo priporočil je dosegljivo na spletni strani www.szaim.org

V Slovenskem zdravniškem društvu menimo, da je naloga vseh odgovornih posameznikov, institucij in medijev, da se kar čimprej zagotovi precepljenost prebivalstva, ki bo zagotovilo način življenja, kakršen je bil pred epidemijo. ­Neupoštevanje stroke, potenciranje stranskih učinkov določenih cepiv, zbujanje strahu med prebivalstvom in širjenje zavajajočih ter netočnih informacij, ki spodbujajo nezaupanje v zdravniško stroko, se nam zdi v trenutni situaciji neodgovorno dejanje, ki škodi celotni družbi. Na ta način se povzroča nepopravljiva škoda.

Slovensko zdravniško društvo tudi opozarja, da so v oddaji Tarča (25.3.2021) navedli izplačila zdravnikov, skladna z zakonodajo, izplačana za nekaj mesecev nazaj. V času epidemije ima zaupanje v stroko izjemen pomen, zato razumemo navajanje netočnih in zavajajočih informacij, ki spodbujajo nezaupanje v zdravniško stroko, kot neetično dejanje.