Izjava Strokovnega parlamenta Slovenskega zdravniškega društva

Slovenija nujno potrebuje stabilno in predvidljivo zdravstveno zakonodajo (pri pripravi katere morajo nujno aktivno sodelovati zdravniki, kot predvideva tudi zakonodaja), saj pogoste spremembe otežujejo dolgoročno načrtovanje ter dodatno slabijo že tako obremenjen zdravstveni sistem. Ko bo dosežen družbeni dogovor, kako zagotoviti nemoteno delovanje javnega zdravstvenega sistema v prihodnje, mora ta postati trajna zaveza odgovorne državne politike — ne glede na politično opcijo ali trenutno oblast.

Slovensko zdravniško društvo z veliko zaskrbljenostjo spremlja razmere ob napovedanih odpovedih interventnih radiologov v Univerzitetni klinični center Maribor ter širšo javno razpravo, ki se je ob tem razvila.

Kot stanovska organizacija skrbimo za vse naše člane, ki delujejo na zelo različnih ravneh zdravstvenega varstva in v različnih okoljih slovenskega zdravstvenega sistema. Zavedamo se, da so obremenitve med posameznimi področji različne, vendar hkrati ugotavljamo, da je zaradi vedno večjih potreb zdravstvenega sistema preobremenjenost postala skupna značilnost velikega dela slovenskega zdravstva.

Ob konkretnem primeru želimo posebej poudariti eno temeljnih načel, ki bi moralo veljati v vsakem urejenem zdravstvenem sistemu: strokovnjaki na istih ravneh zdravstvene dejavnosti morajo biti za enako delo tudi enakovredno nagrajeni. Nesprejemljivo je, da so zdravniki oziroma visoko specializirani strokovnjaki za isto vrsto posegov in primerljivo stopnjo odgovornosti različno plačani zgolj glede na to, ali delo opravljajo v Univerzitetni klinični center Ljubljana ali v Univerzitetni klinični center Maribor. Prav tako povzroča različen način plačevanja za dela preko rednega delovnega časa znotraj posameznih zdravstvenih institucij nejevoljo in vzpodbuja specialiste k iskanju zanje bolj prijaznega delovnega okolja.

Pri tako zahtevnih in ozko specializiranih dejavnostih, kot je npr. interventna radiologija, žilna kirurgija in podobna področja, kjer se zaradi premajhnega števila vrhunskih specialistov težko zagotavlja kontinuirana nenehna dostopnost, so primerljivi pogoji dela in primerljivo vrednotenje dela nujen pogoj za dolgoročno stabilnost sistema, zadržanje kadra ter predvsem za zagotavljanje varne in kakovostne zdravstvene obravnave bolnikov po vsej Sloveniji.

Obenem želimo opozoriti na širši problem slovenskega zdravstvenega prostora. Slovenija nujno potrebuje stabilno in predvidljivo politično ter zakonodajno okolje. Pravil delovanja zdravstvenega sistema in zakonodaje ni dobro spreminjati vsakih nekaj mesecev, saj to ustvarja negotovost, zmanjšuje možnost dolgoročnega načrtovanja in dodatno destabilizira že tako obremenjen sistem.

V SZD pozivamo načrtovalce zdravstvene politike, naj sprejemanje zakonov s področja zdravstva poteka z aktivnim sodelovanjem zdravnikov,  kot tudi predvideva veljavna zakonodaja. Samo zdravnik je odgovorni nosilec zdravstvene dejavnosti, politika mu mora zaupati in ga vključiti v pripravo zakonodaje.

Zato menimo, da Slovenija potrebuje široko in odgovorno družbeno razpravo o tem, kakšen obseg zdravstvenih storitev si kot družba z razpoložljivimi sredstvi dejansko lahko privoščimo in kakšen zdravstveni sistem želimo imeti v prihodnje. Ko bo tak družbeni dogovor dosežen, naj postane trajna zaveza dolgoročne politike — ne glede na politično opcijo ali trenutno oblast — da sprejete usmeritve tudi dosledno udejanja.

V Slovenskem zdravniškem društvu si bomo še naprej prizadevali za strokovni dialog, enakopravno obravnavo zdravstvenih delavcev ter za stabilen in vzdržen zdravstveni sistem, ki bo omogočal kakovostno obravnavo bolnikov v vseh delih Slovenije.