Cepljenje je izredno pomemben del zdravstvene dejavnosti, zato Slovenska medicinska akademija pripravlja posvet vodilnih medicinskih strokovnjakov, ki se ukvarjajo s cepljenjem, v sklopu katerega bomo poskušali osvetliti tudi psihološke, sociološke in pravne vidike cepljenja. Govorci na dogodku, ki bo potekal v četrtek, 22. junija 2017, ob 15. uri v Domus Medica, na Dunajski cesti 162 v Ljubljani, bodo prim. izr. prof. dr. Alenka Kraigher, dr. Mojca Ivankovič Kacjan, dr. Marta Grgič Vitek, prof. dr. Igor Švab, prof. dr. Barbara Novak in prof. dr. Dejan Verčič. V usmerjeni razpravi bodo sodelovali tudi dr. Božidar Voljč, prof. dr. Franc Strle, prof. dr. Bojana Beović in prof. dr. Tadej Avčin.

Več informacij o dogodku.

V Registru bolnikov Evropskega združenja za cistično fibrozo (ECFS) so oblikovali plakat s ključnimi podatki slovenskih bolnikov s to redko boleznijo. Plakat je rezultat sodelovanja Registra ECFS s CF Europe – zvezo društev bolnikov s cistično fibrozo v Evropi. Pripravljena je bila primerjava ključnih kazalcev bolezni v Registru in posameznih sodelujočih državah. Od leta 2013 je Slovenija v evropskem registru zastopana kot celota. Namen predstavitve pa je izboljšati ozaveščenost o ključnih podatkih te redke bolezni tako pri obolelih in njihovih družinah, kot tudi v širši družbi.

Plakat s slovenskimi podatki Registra bolnikov Evropskega združenja za cistično fibrozo 2014 (.pdf datoteka)

Koordinacija zdravniških organizacij KZO je na novinarski konferenci, ki je potekala v ponedeljek, 24. aprila, izrazila svoje nestrinjanje s predlogi zakonov na področju zdravstva. Po mnenju KZO ukrepi niso zasnovani celovito in bolnikom ne prinašajo izboljšav, hkrati pa bi zdravstvena reforma morala, namesto omejevanja koncesionarjev, prinašati temeljitejše spremembe. Predstavniki organizacij so kritični tudi do dejstva, da jih ministrstvo za zdravje sicer vsakokrat formalno zaprosi za pripombe do predlogov zakonov, nič od tega pa ne upošteva.

Stališča Slovenskega zdravniškega društva do predlagane zdravstvene reforme je predstavil tudi prof. dr. Radko Komadina, dr. med., predsednik SZD, ki je poudaril: »Glavni strokovni svet društva je že večkrat protestiral proti temu, da se predlogi besedil reformnih zakonov v zadnjih mesecih nenehno spreminjajo. Ko sestavimo pripombe, se v javnosti običajno pojavi že novo besedilo. Pred sprejemom zakonov bi bilo nujno potrebno prisluhniti zdravništvu, saj so nekateri predlogi v zakonih nemoderni in niso v skladu s stroko in interesi bolnikov. Prepričan sem, da zdravstvo brez pravih korakov in sprememb ne bo moglo biti v koraku z evropsko medicino.«

Slovensko zdravniško društvo je v okviru posveta Združenja za homeopatijo, ki je v četrtek, 13. aprila potekal v Cankarjevem domu, predstavilo stališča do alternativnih metod zdravljenja. V društvu poudarjamo, da je presoja o tem ali je metoda zdravljenja komplementarna oziroma alternativna, v domeni stroke, ter da je uporaba metod zdravljenja, ki niso podprte z znanstvenimi kriteriji, neetična.

Bolnikom so poleg alopatske medicine oziroma uradne, zahodne medicine, na voljo tudi drugi pristopi k ugotavljanju, preprečevanju in zdravljenju bolezenskih težav. Pri tem so uporabniki takšnih metod popolnoma svobodni, prav pa je, da so ustrezno informirani in poučeni o vseh aspektih svoje izbire.

Vse metode, ki ne sodijo v sklop alopatske medicine, se imenujejo zdravilstvo in nimajo ničesar skupnega s šolsko medicino. Slovensko zdravniško društvo meni, da morajo zdravniki pri svojem delu upoštevati z dokazi podprto medicino oziroma njene metode, ki so sprejete s strokovnim konsenzom in dobro klinično prakso.

Zdravniški etični kodeks, ki je bil prenovljen leta 2016 in sprejet sočasno na skupščinah Zdravniške zbornice Slovenije in Slovenskega zdravniškega društva, dovoljuje komplementarne metode zdravljenja, ki so zdravniku dovoljene le pod pogojem, da bolnika o njihovi učinkovitosti opozori. Hkrati pa je zdravnik ob uporabi takšnih komplementarnih metod bolnika dolžan zdraviti z osnovnimi metodami alopatske medicine. Kodeks zdravniku prepoveduje uporabo alternativne zdravilske metode.

Katera metoda je komplementarna oziroma alternativna, lahko z vidika šolske medicine presodi le stroka oziroma glavni strokovni svet, ki deluje v okviru Slovenskega zdravniškega društva. Neetično je, da zdravnik pri zdravljenju svojega bolnika uporablja metode, za katere je šolska medicina na podlagi znanstvenih kriterijev in z dokazi podprtimi metodami ugotovila, da ne presegajo učinka placeba.

Slovensko zdravniško društvo z zaskrbljenostjo spremlja dolgoletno pomanjkanje števila družinskih zdravnikov in posledično tudi njihovo preobremenjenost, saj ta slej ko prej prične ogrožati strokovno kakovost in varnost njihovega dela. S tega vidika potezo sindikata Praktik.Um razume kot klic na pomoč pri dogovarjanju s politiko, s katero v tem trenutku ne najdejo nujno potrebnega dogovora. Slovensko zdravniško društvo podpira njihova prizadevanja pri omogočanju boljših standardov in normativov.

Ustanovljena je bila Slovenska medicinska akademija

V četrtek, 5. januarja je v prostorih Slovenskega zdravniškega društva potekala ustanovna seja Slovenske medicinske akademije. Z ustanovitvijo Slovenske medicinske akademije se je Slovenija pridružila preostalim 23 evropskim državam, v katerih medicinske akademije že delujejo v okviru nacionalnih zdravniških organizacij. Slovenska medicinska akademija, ki ji bo predsedoval prof. dr. Pavel Poredoš, dr. med., predstojnik Katedre za interno medicino MF UL in nekdanji dolgoletni predsednik Slovenskega zdravniškega društva, predstavlja strokovni in etični vrh zdravniške stroke, njeno poslanstvo pa je samostojno odzivanje na dogodke in pomembna javna vprašanja, povezana z zdravništvom.

Na ustanovni seji Slovenske medicinske akademije sta bila izvoljena tudi podpredsednika prof. dr. Dušica Pahor, dr. med. in prof. dr. Dušan Šuput, dr. med. ter glavni tajnik prof. dr. David B. Vodušek, dr. med.

Ustanovni člani Medicinske akademije SZD: prof. dr. Tadej Battelino, prof. dr. Jadranka Buturović Ponikvar, prof. dr. Ksenija Geršak, prof. dr. Miram F. Kenda, prof. dr. Radko Komadina, prof. dr. Srečko Koren, prof. dr. Ljubo Marion, prof. dr. Mirko Omejc, prof. dr. Dušica Pahor, prof. dr. Pavel Poredoš, prof. dr. Andreja Sinkovič, prof. dr. Dušan Šuput, prof. dr. Igor Švab, prof. dr. Veljko Vlaisavljevič, prof. dr. David B. Vodušek in doc. dr. Božidar Voljč.

»Ustanovitev Slovenske medicinske akademije je bil nujen in potreben korak za strokovno obravnavo in odziv na aktualne teme z medicinskega področja. Medicinske akademije, ki delujejo v okviru medicinskih združenj, so v tujini nekaj običajnega, zato je bil čas, da jo ustanovimo tudi v Sloveniji. Njen strokovni in etični vrh bodo zastopali strokovnjaki, izbrani na podlagi dolgoletnih izkušenj v medicinski stroki ter mednarodne odličnosti in uspehov,« je ob ustanovitvi Slovenske medicinske akademije SZD poudaril prof. dr. Radko Komadina, dr. med., predsednik Slovenskega zdravniškega društva.