Koordinacija zdravniških organizacij KZO je na novinarski konferenci, ki je potekala v ponedeljek, 24. aprila, izrazila svoje nestrinjanje s predlogi zakonov na področju zdravstva. Po mnenju KZO ukrepi niso zasnovani celovito in bolnikom ne prinašajo izboljšav, hkrati pa bi zdravstvena reforma morala, namesto omejevanja koncesionarjev, prinašati temeljitejše spremembe. Predstavniki organizacij so kritični tudi do dejstva, da jih ministrstvo za zdravje sicer vsakokrat formalno zaprosi za pripombe do predlogov zakonov, nič od tega pa ne upošteva.

Stališča Slovenskega zdravniškega društva do predlagane zdravstvene reforme je predstavil tudi prof. dr. Radko Komadina, dr. med., predsednik SZD, ki je poudaril: »Glavni strokovni svet društva je že večkrat protestiral proti temu, da se predlogi besedil reformnih zakonov v zadnjih mesecih nenehno spreminjajo. Ko sestavimo pripombe, se v javnosti običajno pojavi že novo besedilo. Pred sprejemom zakonov bi bilo nujno potrebno prisluhniti zdravništvu, saj so nekateri predlogi v zakonih nemoderni in niso v skladu s stroko in interesi bolnikov. Prepričan sem, da zdravstvo brez pravih korakov in sprememb ne bo moglo biti v koraku z evropsko medicino.«

Slovensko zdravniško društvo je v okviru posveta Združenja za homeopatijo, ki je v četrtek, 13. aprila potekal v Cankarjevem domu, predstavilo stališča do alternativnih metod zdravljenja. V društvu poudarjamo, da je presoja o tem ali je metoda zdravljenja komplementarna oziroma alternativna, v domeni stroke, ter da je uporaba metod zdravljenja, ki niso podprte z znanstvenimi kriteriji, neetična.

Bolnikom so poleg alopatske medicine oziroma uradne, zahodne medicine, na voljo tudi drugi pristopi k ugotavljanju, preprečevanju in zdravljenju bolezenskih težav. Pri tem so uporabniki takšnih metod popolnoma svobodni, prav pa je, da so ustrezno informirani in poučeni o vseh aspektih svoje izbire.

Vse metode, ki ne sodijo v sklop alopatske medicine, se imenujejo zdravilstvo in nimajo ničesar skupnega s šolsko medicino. Slovensko zdravniško društvo meni, da morajo zdravniki pri svojem delu upoštevati z dokazi podprto medicino oziroma njene metode, ki so sprejete s strokovnim konsenzom in dobro klinično prakso.

Zdravniški etični kodeks, ki je bil prenovljen leta 2016 in sprejet sočasno na skupščinah Zdravniške zbornice Slovenije in Slovenskega zdravniškega društva, dovoljuje komplementarne metode zdravljenja, ki so zdravniku dovoljene le pod pogojem, da bolnika o njihovi učinkovitosti opozori. Hkrati pa je zdravnik ob uporabi takšnih komplementarnih metod bolnika dolžan zdraviti z osnovnimi metodami alopatske medicine. Kodeks zdravniku prepoveduje uporabo alternativne zdravilske metode.

Katera metoda je komplementarna oziroma alternativna, lahko z vidika šolske medicine presodi le stroka oziroma glavni strokovni svet, ki deluje v okviru Slovenskega zdravniškega društva. Neetično je, da zdravnik pri zdravljenju svojega bolnika uporablja metode, za katere je šolska medicina na podlagi znanstvenih kriterijev in z dokazi podprtimi metodami ugotovila, da ne presegajo učinka placeba.