Zaradi raka prostate vsako leto na novo zboli približno 1.300 Slovencev, umre pa jih približno 350. Kljub temu, da število obolelih pri nas narašča, je v Sloveniji še vedno premalo urologov in zgolj en robotski sistem da Vinci za operacije raka prostate, ki mu kmalu poteče licenca. Za zmanjševanje čakalnih dob bi v Sloveniji potrebovali od 70 do 75 specialistov urologije, v sistemu pa jih trenutno deluje le od 45 do 50.

»V Slovenskem zdravniškem društvu opozarjamo, da je za razširitev mreže urologov in izboljšanje stanja na področju urologije, nujno potrebna ustanovitev samostojnega razširjenega strokovnega kolegija (RSK), ki ga je Ministrstvo za zdravje odobrilo v lanskem septembru, vendar še vedno ni realiziran. Trenutno tako v Sloveniji ni nobenega strokovnega telesa za področje urologije, ki je priznano s strani vlade, in bi odločalo o urološki dejavnosti, mreži urologov v Sloveniji, uvedbi novih metod ter financiranju diagnostičnih in terapevtskih postopkov,« opozarja asist. mag. Dejan Bratuš, dr. med., predsednik Združenja urologov Slovenije iz UKC Maribor.

Asist. Bojan Štrus, dr. med., predstojnik Kliničnega oddelka za urologijo, UKC Ljubljana poudarja: »Soočamo se z izrazito dolgimi čakalnimi dobami, v primeru karcinoma prostate ta znaša približno leto dni. Kljub staranju prebivalstva in boljše diagnostike, pa naše kapacitete žal že deset let ostajajo iste. Soočamo se tudi s pomanjkanjem operativnih prostorov, še posebej v dopoldanskem času, in strokovnega kadra, zato tudi z dodatnim delom in izvajanjem rednega operativnega programa ob sobotah, ne uspemo zmanjšati čakalnih vrst,« in dodaja: »Rešitev bi bila zagotovo ustanovitev še enega kliničnega oddelka za urologijo na drugi lokaciji.«

Robotski sistem da Vinci še vedno le v Splošni bolnišnici Celje

»Robotsko asistirana radikalna prostatektomija je odstranitev celotne rakasto spremenjene prostate. Opravi se jo s pomočjo robotskega sistema da Vinci, ki omogoča izvedbo posega skozi nekaj majhnih rezov. Ker robot omogoča bolj natančno preparacijo tkiv, bolniki hitreje okrevajo, hitrejša pa je tudi povrnitev sposobnosti zadrževanja urina in erektilne funkcije. Teh prednosti ni mogoče zagotoviti vsakemu bolniku, saj je izvedba posega odvisna od bolnika, stanja bolezni in izkušenosti operaterja,« poudarja Sandi Poteko, dr. med., spec. urologije, predstojnik Oddelka za urologijo iz Splošne bolnišnice Celje in do nedavnega tudi predsednik Združenja urologov Slovenije.

Splošna bolnišnica Celje je robotski sistem da Vinci v vrednosti 1,7 milijona evrov z vključenim DDV nabavila aprila 2010. Od takrat do konca leta 2016 je bilo s sistemom da Vinci opravljenih 1.451 operacij.

»Jeseni 2016 smo bili s strani ekskluzivnega zastopnika za robotski sistem da Vinci obveščeni, da bodo, skladno s pogodbo, zagotavljali vzdrževanje sistema in dobavo potrošnega materiala do konca leta 2017. Posledično to pomeni potrebo po nabavi novega sistema v vrednosti preko 2 milijona evrov, ki pa jih Splošna bolnišnica Celje nikakor ne more zagotoviti sama, na to pa smo opozorili tudi Ministrstvo za zdravje in ZZZS. S tem se nakazuje možnost, da Republika Slovenija izgubi vrhunsko tehnologijo, ki je nedvomno pomembno prispevala h kakovosti slovenskega zdravstva, nedvomno pa se bodo poslabšale tudi možnosti zdravljenja pri delu slovenske populacije, kjer je rak prostate najpogostejši rak,« dodaja asist. mag. Franc Vindišar, dr. med., strokovni direktor Splošne bolnišnice Celje.

Urološka problematika predstavlja veliko intimno stisko

Mag. Franc Hočevar, predsednik Društva uroloških bolnikov Slovenije poudarja: »Urološki bolniki smo močno razočarani nad institucijami sistema zdravstvenega varstva in zdravstvenih zavodov, ki bi se morali bolj resno lotiti obravnave uroloških bolnikov. Urološka problematika predstavlja veliko intimno stisko, ki močno posega v kvaliteto življenja posameznika in močno zmanjšuje kakovost vsakdanjega življenja,« in dodaja: »Društvo uroloških bolnikov je že pred več kot dvema letoma opozorilo na dolge čakalne vrste, ki v primeru raka prostate znašajo tudi do tristo dni, na potrebo po robotskih operacijah ter na pomanjkanje števila urologov, vendar se v tem času ni ustrezno ukrepalo. V tem času urološki bolniki niso bili nikoli uvrščeni na prioritetne sezname reševanja ali v posebej financirani prioritetni program Ministrstva za zdravje ali ZZZS.«

»Slovenijo je prehitela epidemiološka situacija. Prebivalstvo se je v zadnjih treh desetletjih postaralo hitreje, kot so to pričakovali načrtovalci zdravstva. Medtem ko se vsak teden ena od bolnišnic v Evropi na novo odloči za vpeljavo robotskega sistema, bomo mi ob koncu tega leta morda izgubili edini robotski sistem za operacijo raka prostate. Sedemnajst let po uvedbi te napredne tehnologije v Evropi pa se ZZZS pravda za ceno robotsko asistirane operacije z za enkrat edinim izvajalcem te tehnologije v Slovenije. Stroka predlaga, da se nemudoma poveča sistematizacija mest za urologe, povečajo operativne kapacitete, zgosti mrežo urologov in postavi urološko specialistično ambulanto na primerni nivo, podobno kot pri ginekologiji,« poudarja prof. dr. Radko Komadina, dr. med., predsednik Slovenskega zdravniškega društva.