V letu 2020 smo XV. KONGRES in 157. (volilno) SKUPŠČINO SLOVENSKEGA ZDRAVNIŠKEGA DRUŠTVA izpeljali preko videokonference.

Predstavitve in posnetke predstavitev stanovske teme »Vpliv COVID – 19 na organizacijo zdravnikovega dela« in strokovne teme »Starostnik v slovenskem zdravstvenem sistemu v 2020« najdete na povezavi.

V okviru XV. KONGRESA smo podelili tudi Dergančeva in Gerbčeva priznanja, častna članstva in primariate. Posnetek razglasitve si lahko ogledate na posnetku.

Predstavitve in posnetki predstavitev

STANOVSKA TEMA: Vpliv COVID – 19 na organizacijo zdravnikovega dela

Prof. dr. Bojana Beović,  Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja

Prim. izr. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, predsednica Združenja zdravnikov družinske medicine

Doc. dr. Tatjana Lejko Zupanc, predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja

Prof. dr. Jadranka Buturović Ponikvar, strokovna direktorica UKC Ljubljana

Izr. prof. dr. Matjaž Vogrin, strokovni direktor  UKC Maribor

Asist. Franci Vindišar, strokovni direktor SB Celje

  • Predstavitev
  • Posnetek predstavitve

STROKOVNA TEMA: Starostnik v slovenskem zdravstvenem sistemu v 2020

Doc. dr. Maja Šoštarič, Starostnik in zdravstveni sistem v letu 2020

Gregor Veninšek, Zgodovina geriatrične medicine

Apolonija Steinmann, Preventiva staranja

Prof. dr. Mišo Šabovič, Zdravo staranje

Prim. doc. dr. Mojca Gabrijelčič Blenkuš, Javnozdravsteni vidiki staranja in starajoče se družbe

Izr. prof. dr. Zalika Klemenc Ketiš, Obravnava starostnika v luči kompetenc družinske medicine

Izr. prof. dr. Juš Kšela, Srčne operacije pri osemdesetletnikih

Asist. mag. Mateja Lopuh, Paliativno načrtovanje v obravnavi starostnika

Izr. prof. dr. Miran Brvar, Matej Dobravc Verbič, Zdravljenje z zdravili pri starostnikih

GERBČEVA in DERGANČEVA PRIZNANJA, ČASTNA ČLANSTVA IN PRIMARIATI (Sabina Dietner, dr. med.)

V torek, 27.oktobra 2020, je potekala novinarska konferenca Slovenske medicinske akademije na temo “RAZLIČNE INFORMACIJE O COVID – 19 ali KOMU VERJETI? ” Na novinarski konferenci so nastopili:

Prof. dr. Pavel Poredoš, predsednik SMA: Uvodne misli.

Dr. Božidar Voljč, predsednik Komisije RS za medicinsko etiko: Etični vidiki ravnanja zdravnika v izrednih razmerah.

Prof. dr. Alojz Ihan, predstojnik katedre za mikrobiologijo in imunologijo: Resnica o COVID-19: fikcija, zarota ali epidemija z ne slutenimi posledicami in predstavitev foruma stališč SMA.

Prof. dr. Zlatko Fras, strokovni direktor interne klinike UKC Ljubljana: Posledice posredovanja izkrivljenih informacij medijem o covidu s strani zdravnikov.

Prof. dr. David Božidar Vodušek, glavni tajnik SMA: Temeljna izhodišča in odgovornost zdravnika pri opravljanju klinične rutine in osveščanju javnosti o zdravem načinu življenja.

Novinarsko konferenco si lahko ogledate tukaj.

Predsednik Pahor se je v nagovoru na XV. kongresu in 157. skupščini Slovenskega zdravniškega društva zdravnikom in zdravnicam zahvalil za njihov profesionalni prispevek k reševanju krize, povezane z novo koronavirusno boleznijo. Posnetek nagovora si lahko ogledate tukaj.

V okviru 157. letne skupščine Slovenskega zdravniškega društva, na kateri smo obravnavali temo “Vpliv COVID – 19 na organizacijo zdravnikovega dela” je Slovensko zdravniško sprejelo naslednji sklep: »Pozivamo Vlado RS, da po zgledu iz tujine, podeli izvajalcem zdravstvenih storitev začasno imuniteto za kazenske in civilne tožbe, ki bi lahko sledile nepopolni oskrbi v času izrednih zdravstvenih razmer.«

Sklep SZD Vladi RS (.docx datoteka)

Časi, ko je lahko vsakdo prišel do zdravnika na primarni ravni po lastni želji, so minili, na kar opozarjajo glavna strokovna telesa Slovenskega zdravniškega društva (Strokovni svet za družinsko medicino, Razširjen strokovni kolegij za družinsko medicino pri Ministrstvu za zdravje, Združenje zdravnikov družinske medicine).

Zdravniška stroka je v preteklosti pogosto opozarjala na kronično pomanjkanje zdravnikov na primarni ravni, epidemija pa je dostopnost do zdravnikov na primarni ravni dodatno poslabšala.

Žal so časi, ko je lahko vsakdo prišel do zdravnika na primarni ravni po lastni želji, stvar preteklosti, na kar želijo javnost opozoriti strokovna telesa za družinsko medicino Slovenskega zdravniškega društva in Razširjeni kolegij pri Ministrstvu za zdravje. Vsi se moramo sprijazniti z dejstvom, da so zdravniki na primarnem nivoju, kljub povečanemu obsegu dela, delu v triažah in veliki želji po obravnavi vseh bolnikov, primorani regulirati nujnost, uporabljati predhodno naročanje in obravnavati le najbolj nujne primere.

V času epidemije COVID – 19 imajo zdravstveni delavci številne dodatne zadolžitve ob manjšem številu osebja, kar povečuje možnost napak in močno obremenjuje zdravstvene delavce.

Vsi vpleteni se zavedamo, da je iskanje notranjih rezerv utopija in zato pozivamo Vlado RS, da zagotovi večje število zdravnikov na primarnem nivoju, prebivalce pa prosimo za strpno komunikacijo in dosledno upoštevanje epidemioloških navodil, saj si želimo, da bi bili vsaj nujni primeri obravnavani v primernem času.

V torek, 13. oktobra, je potekala 8. seja Koordinacije zdravniških organizacij, ki ji je sledila izjava za medije.

Izjavo predsednikov organizacij o nujno potrebni strategiji zdravljenja na daljavo (uporaba informacijskih tehnologij) najdete na povezavi.

V Slovenskem zdravniškem društvu želimo opozoriti, da stihijsko uvajanje uporabe informacijske tehnologije v komunikaciji med bolnikom in njegovim zdravnikom, ki smo jo v epidemiji uporabljali kot izhod v krizi, postala stalnica zdravniških storitev na primarnem nivoju tudi v nekriznem času. Pozivamo k ponovnem razmisleku, v kolikšnem obsegu jo lahko uporabimo pri obravnavi zlasti starejših bolnikov na primarnem nivoju.

Vprašati se moramo, ali trenutna infrastruktura omogoča varno dostopnost zdravnikov na primarnem nivoju in zagotavlja enako kakovostno storitev, kot je osebni stik z bolnikom. Poleg tega uporaba informacijske tehnologije ni regulirana s strani plačnika in sočasno skrajšuje neposredni ordinacijski čas zdravnika.

V Slovenskem zdravniškem društvu predlagamo, da se aktualno problematiko glede dostopnosti primarnih zdravnikov rešuje na sistemskem nivoju, in sicer:

  • da se, v kolikor in kjer je to potrebno, vzpostavi telekomunikacijska infrastruktura, ki zagotavlja varno izvajanje storitev,
  • da se zaposli ustrezne kadre, usposobljene za odgovore na telefonske klice in enostavna administrativna vprašanja,
  • da se izboljšajo zdravstveni informacijski sistemi in poenotijo baze podatkov ter informacisjki sistemi povežejo med seboj,
  • da se zmanjša adminstrativno breme za zdravnike na primarnem nivoju in
  • da se reši obračunavanje in plačevanje uporabe takšnih storitev.

Sočasno prosimo bolnike, da svoje klice racionalizirajo in poiščejo odgovore na spletnih straneh zdravstvenih zavodov, v kolikor je to mogoče.

V torek, 8. septembra, je potekala 7. seja Koordinacije zdravniških organizacij, ki ji je sledila izjava za medije.

Izjavo predsednikov organizacij o Zakonu o dolgotrajni oskrbi, pozivu ZZZS k realizaciji pogodbeno dogovorjenega programa zdravstvenih storitev in zahtevo ZZZS za zagotavljanje dostopnosti do zobozdravstvenih storitev ter dostopnosti zdravnikov s primarne ravni najdete na povezavi.

V torek, 8. septembra, bo potekala 7. seja Koordinacije zdravniških organizacij, ki ji bo sledila izjava za medije.

V izjavi za medije bodo predsedniki zdravniških organizacij predstavili:

  • odziv KZO na predlog Zakona o dolgotrajni oskrbi,
  • odziv na poziv ZZZS k realizaciji pogodbeno dogovorjenega programa zdravstvenih storitev (Odprto pismo SZZZZS),
  • odziv ZZS na zahtevo ZZZS za zagotavljanje dostopnosti do zobozdravstvenih storitev.