Tudi v novi koncertni sezoni se bomo družili ob večerih dobre, klasične glasbe. Program pripravljata Zdravniška zbornica Slovenije in Slovensko zdravniško društvo.

V program koncertov za leto 2019/2020 smo uvrstili šest koncertov, ki se bodo zvrstili od novembra 2019 do maja 2020:

  • 25. november: Godalni kvartet Magnolija
  • 12. december: Koncert zdravniškega orkestra Camerata Medica
  • 25. februar: Večer romantike, godalni kvintet
  • Marec: Cellostravaganza
  • April: Koncert zdravniškega orkestra Camerata Medica
  • 5. maj: STOP – Slovenski tolkalni projekt

Več informacij o koncertih si lahko preberete v priponki.

Program klubskih koncertnih večerov v sezoni 2019/2020 (.pdf datoteka)

Koncerti so za člane ZZS in SZD ter njihove družinske člane in prijatelje brezplačni, je pa za vsak koncert potrebna prijava na: dogodki@zzs-mcs.si ali po telefonu 01 30 72 152.

Vabljeni, da se nam pridružite ob poslušanju odlične klasične glasbe!

Podeljena priznanja za častne člane SZD

V okviru slavnostnega dogodka 156. redne letne skupščine Slovenskega zdravniškega društva so bila podeljena priznanja za častne člane SZD, ki so jih za svoj dolgoletni prispevek k delovanju Slovenskega zdravniškega društva prejeli doc. dr. Tit Albreht, dr. med., Igor Praznik, dr. med. in Martin Šinigoj, dr. med.

Tit Albreht je bil leta 1992 je izvoljen v Upravni odbor Zdravniškega društva Ljubljana in postal njegov podpredsednik. Leta 1994 je postal vršilec dolžnosti predsednika. Ob naslednjih volitvah l.1996 je bil prvič izvoljen za predsednika Ljubljanskega zdravniškega društva, ki ga vodi tudi v tem mandatu. Konec leta 1992 se je zaposlil na tedanjem Univerzitetnem zavodu za zdravstveno in socialno varstvo. Z začetkom specializacije se je vključil v delo Sekcije za preventivno medicino, v enem mandatu je bil član Upravnega odbora, v tekočem mandatu pa opravlja funkcijo predsednika Sekcije. Na področju javnega zdravja je aktiven tudi na evropski ravni, saj je dolgoletni član Znanstvenega odbora European Public Health Association, podpredsednik Sekcije za raziskovanje zdravstvene službe ter član Uredniškega odbora European Journal of Public Health. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje vodi strokovno področje analitike zdravstvenega sistema, leta 2006-2008 pa je vodil projekt podpore slovenskemu predsedovanju Evropski unije na področju raka.

Igor Praznik je specialist splošne in družinske medicine. Kot vodja zdravstvene službe je bil zaposlen v Zdravilišču Atomske Toplice v Podčetrtku in kot zdravnik splošne medicine v Zdravstveni postaji Vojnik. Leta 1994 je kot koncesionar pričel delati v zasebni zdravniški ordinaciji splošne medicine. Član Slovenskega zdravniškega društva je od leta 1979, predsednik Zdravniškega društva Celje od leta 1992, v tem mandatu pa tudi član Nadzornega odbora SZD. V času predsedovanja Sekciji za splošno medicino je postal član Evropskega združenja za splošno medicino in član Svetovnega združenja zdravnikov splošne in družinske medicine. Več kot 20 let je član upravnega odbora Sekcije za hipertenzijo oziroma Združenja za hipertenzijo SZD. Od leta 1996 do 2000 je bil predsednik Odbora za osnovno zdravstvo Zdravniške zbornice Slovenije in delegat ZZS na sestankih UEMO.

Martin Šinigoj je leta 1981 diplomiral na Medicinski fakulteti v Ljubljani, leta 1989 pa opravil specializacijo iz interne medicine. Ima bogate strokovne izkušnje na področju interne medicine z usmeritvijo v nefrologijo in dializo, arterijsko hipertenzijo ter bolezni arterijskega in venskega ožilja ter strokovne izkušnje na področju ultrazvočne diagnostike trebuha, sečil, perifernega arterijskega in venskega ožilja, ožilja možganov, perifernih živcev, osteomuskularnega aparata in ultrazvočne elastografije. V svoji karieri se je uspešno preizkusil na številnih vodstvenih funkcijah. Bil je vodja odseka za nefrologijo, vodja oddelka za nefrologijo in hematorevmatologijo, pomočnik direktorja za strokovno medicinske zadeve, pomočnik direktorja in strokovni direktor Splošne bolnišnice Nova Gorica. Poleg Zdravstvenega zavoda Medicinski center Šinigoj Nova Gorica je ustanovil tudi Medicinski center Ditera, d.o.o.

Priznanja sta novim častnim članom podelila prof. dr. Radko Komadina, dr. med., predsednik Slovenskega zdravniškega društva in Sabina Dietner, dr. med., generalna sekretarka Zdravniškega društva Ljubljana.

Vsem prejemnikom priznanj iskreno čestitamo!

Slovensko zdravniško društvo je za malega Krisa, ki se je rodil s spinalno mišično atrofijo, redko dedno mišično-žilno boleznijo, zaradi katere počasi izgublja mišično moč, v okviru vseslovenske akcije zbiranja sredstev za njegovo zdravljenje doniralo petsto evrov. Kris bo v Združenih državah Amerike zdravljenje nadaljeval z novim zdravilom Zolgensma, ki je primerno zgolj za otroke do drugega leta starosti in ga je maja letos odobrila ameriška Agencija za zdravila. Evropska unija mora zdravilo še odobriti, v Sloveniji naj bi bilo na voljo šele v naslednjem letu.

V petek, 18. oktobra bo v dvorani Julijana v prostorih Domus Medica potekala že 156. redna letna skupščina Slovenskega zdravniškega društva. V okviru strnjenega programa bo tudi tokrat obravnavana najbolj relevantna problematika s področja zdravstva in izpostavljene teme, ki se jim je v zadnjem času posvečala medicinska stroka.

Stanovska tema, na kateri bodo sodelovali Milena Zupanič, novinarka časopisa Delo; Roman Završek, predsednik Odvetniške zbornice Slovenije; Zdenka Čebašek Travnik, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije; Konrad Kuštrin, predsednik FIDES; Igor Dovnik, predsednik SZZZZS in Teodor Pevec, predsednik Častnega razsodišča SZD bo posvečena odkrivanju vzrokov za negativno percepcijo zdravnic in zdravnikov oziroma zdravstvene stroke v splošni javnosti. Razprava bo namenjena oblikovanju predlogov, kaj lahko kot predstavniki medicinske stroke storimo, da povečamo zaupanje v naš poklic.

V okviru strokovne teme bodo obravnavana bolezenska stanja, pri katerih je pomembna časovna komponenta obravnave in čakalne dobe s strokovnega vidika, teme, ki že dalj časa odmevajo v javnosti in ustvarjajo nezadovoljstvo tako na strani bolnikov kot tudi znotraj medicinske stroke.

Tudi tokratna skupščina Slovenskega zdravniškega društva bo ponudila priložnost za druženje in izmenjavo mnenj, zato vljudno vabljeni, da se nam pridružite pri obravnavi letošnjih tem in prispevate k oblikovanju predlogov, ki jih bomo skozi aktivnosti Slovenskega zdravniškega društva uresničili v prihodnje. Vljudno vabljeni tudi na tradicionalno večerno slovesnost s podelitvijo diplom novim častnim članom SZD ter novoimenovanim primarijem.

Podroben program dogodka si lahko ogledate tukaj.

Razpisna dokumentacija se nahaja v pdf dokumentu.

Rok za prijavo je 15. oktober 2019.

Razpis za prosto delovno mesto predstojnika Oddelka za psihiatrijo ( .pdf datoteka)

Zdravniška zbornica Slovenije, Slovensko zdravniško društvo, Sindikat Fides in Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije je ministra za zdravje pozvalo k razmisleku o posledicah, ki jih prinaša njegovo soglasje k dokumentu RSKZBN in Zbornica – Zveza z naslovom Poklicne kompetence in aktivnosti izvajalcev v dejavnosti zdravstvene nege. Dokument po mnenju zdravniških organizacij vodi v napačno, bolnikom škodljivo smer. Utemeljitve so pojasnjene v odprtem pismu, ki je bilo na ministra za zdravje naslovljeno 6. septembra 2019.

Koordinacija zdravniških organizacij: Kompetence v zdravsteni negi, dopis, 6. september 2019

Slovensko zdravniško društvo vabi vse zdravnice, zobozdravnince, zdravnike in zobozdravnike na

156. skupščino Slovenskega zdravniškega društva (SZD),

ki bo v petek, 18. oktobra 2019, v dvorani Julijana, Domus Medica, Dunajska 162, Ljubljana

PROGRAM:

  • 9.00 – 9.15 Otvoritev s pozdravnimi nagovori
  • 9.15 – 10.30 Poročila organov SZD
  • 10.30 – 11.00 Odmor
  • 11.00 – 13.00 Stanovska tema
    “Zakaj se zdravstvo in zdravniki v slovenski javnosti prikazujejo negativno?”
  • 13.00 ̶ 14.00 Odmor s kosilom
  • 14.00 ̶ 18.00 Strokovna tema
    “Bolezenska stanja, pri katerih je pomembna časovna komponenta obravnave
    in čakalne dobe s strokovnega vidika”
  • 19.00 –  Dobrodošlica novim članom SZD
    Svečana podelitev diplom naziva primarij in priznanj »ČASTNI ČLAN SZD«
    (Austria Trend Hotel Ljubljana, Dunajska 154)

prof. dr. Radko Komadina, dr. med., predsednik

Strokovni parlament je na četrti redni seji, ki je potekala 11. junija v prostorih Domus Medica, sprejel sklep, da specializacije, kot jih opredeljuje sedanji Zakon o zdravniški službi, ostanejo nespremenjene. Zaradi novih spoznanj in novih organizacijskih oblik specialističnega zdravljenja doma in v svetu se porajajo potrebe po institucionalizaciji novih vsebin – Dodatna znanja Slovenskega zdravniškega društva zajemajo edukacijske vsebine z vsaj 200 urami izobraževanja, Posebna znanja Slovenskega zdravniškega društva zajemajo edukacijske vsebine z vsaj 400 urami izobraževanja. Nova interdisciplinarna področja, ki zahtevajo predhodno specialistično znanje kandidata, naj določi zakonodajalec kot subspecializacijo, pri čemer kandidat novo znanje pridobiva kot specialist osnovne oziroma temeljne specialnosti, vključno s plačnim razredom specialista, ki pridobiva subspecialistično znanje.

Strokovni parlament je sklenil, da bo strokovna problematika čakalnih dob podrobneje obravnavana na prihodnjem letnem srečanju Slovenskega zdravniškega društva, ki bo potekalo 18. in 19. oktobra 2019. Do septembrske seje GSS pa bo Strokovni sveti SZD s panožnimi strokovnimi združenji in sekcijami pripravil sezname diagnoz, pri katerih čakanje na pričetek ustreznega zdravljenja vpliva na končni rezultat oziroma na bolnikovo zdravje.

V petek 14. junija, ob 20. uri bo v Centru kulture Španski borci potekal dobrodelni koncert Polepšajmo jesen, v okviru katerega se bodo zbirala sredstva za socialno ogrožene starostnike. Dogodek organizirajo organizacije Državljani sveta, UPornik in Slovenska filantropija, eden od pobudnikov akcije pa je tudi član Slovenskega zdravniškega društva Jure Poglajen, dr. dent. med. Slavnostni govornik na dogodku bo predsednik vlade gospod Marjan Šarec. Vljudno vabljeni k obisku.

V četrtek 30. maja je potekal simpozij o čakalnih dobah v zdravstvu, ki sta ga organizirala Slovenska medicinska akademija in Slovensko zdravniško društvo. Minister za zdravje Aleš Šabeder je v uvodnem nagovoru poudaril: “Pripravili smo sredstva za skrajševanje čakalnih dob, vendar bi bila njihova poraba v času, ko nimamo točnih podatkov, skrajno neodgovorna. Zaradi nezanesljivih podatkov tudi ni možna primerjava s preteklimi obdobji. Očitno imamo zmešnjavo, ki jo bomo morali v zelo kratkem času urediti,” in napovedal izvedbo revizije, ki naj bi tudi pokazala, kdo je za to odgovoren.

Predsednik Slovenskega zdravniškega društva Radko Komadina je v nagovoru udeležencem današnjega posveta ocenil, da zgolj povečanje dotoka denarja v zdravstvo ne bo rešilo problema čakalnih dob. Po njegovem mnenju so nujne korenite sistemske spremembe, ki bodo temeljile na posodobljeni zakonodaji. “Horuk akcije“, kot smo jim bili priča v preteklosti, niso pot do rešitve, je opozoril tudi Sušelj.

Predsednik Slovenske medicinske akademije Pavel Poredoš je v nagovoru dejal, da so čakalne dobe na nekaterih področjih nujno zlo, s katerim se spopadajo tudi tuji zdravstveni sistemi, kar pa po njegovih besedah ni opravičilo za nedopustno dolge čakalne dobe: “Čakalna doba sme biti tako dolga, da se bolniku med čakanjem zdravstveno stanje poslabša.

Poredoš je izrazil prepričanje, da bi bilo slovensko zdravstvo z boljšo organizacijo in dodatnimi finančnimi viri sposobno odpraviti predolge čakalne dobe. Posebej ozko grlo pri reševanju tega problema pa vidi v pomanjkanju kadra. Po njegovih besedah bi zato veljalo pomisliti tudi na “sveže upokojence” med zdravniki, ki jim zakonodaja onemogoča, da bi kljub svojemu znanju in izkušnjam nadaljevali delo.

Vir: RTV Slovenija