Slovensko zdravniško društvo poziva Ministrstvo za zdravje k takojšnjemu ukrepanju, da vsem bolnikom zagotovi ustavno zajamčeno enako dostopnost in kakovost urgentne oskrbe

Izvršni odbor Slovenskega zdravniškega društva je v petek, 28. maja, obravnaval poročila nekaterih regijskih urgentnih centrov, o čemer so v zadnjih dneh poročali tudi vodilni slovenski mediji. Dejstvo je, da so se zaradi preobremenjenosti zdravstvenega sistema in težav iz preteklih let, v času epidemije, z zagotavljanjem neprekinjenega zdravstvenega varstva, pojavila številna neskladja pri delovanju uregntnih služb.

Regijski urgentni centri predstavljajo organizacijski stik med primarnim in sekundarnim nivojem, med služno nujne medicinske pomoči, ki jo zagotavljajo zdravniki primarnega nivoja, urgentnimi medicinci v enotah za bolezni urgentnih centrov in bolnišničnimi specialisti, ki zagotavljajo urgentno pomoč bolnikom na področju svoje specialnosti.

Trenutna zakonska določila vsebinsko niso dopolnjena s podzakonskimi akti, zaradi česar morajo zdravniki v različnih regijah delati pri vsaj dveh delodajalcih z neenako organizacijo, prav tako pa različna delovišča niso izenačena po zahtevnosti.

Organizacija dela je že od leta 2016 posledica večje ali manjše spretnosti lokalnih organizatorjev in zato različna. Razpisovanje zdravnikov na različna delovišča v času epidemije je opravičljivo, nikakor pa ne sme predstavljati trajne sistemske rešitve in bistveno posegati v izobraževalni proces specalizantov.

Izvršni odbor Slovenskega zdravniškega društva zato opozarja, da iz organizacijskih neskladij različnih centrov izhajajo povečane možnosti strokovno varnostnih tveganj, zato poziva Ministrstvo za zdravje, da s prioritetno dopolnitvijo podzakonskih aktov popolni organizacijo urgentne službe in tako uporabnikom/bolnikom zagotovi ustavno zajamčeno enako dostopnost in kakovost urgentne oskrbe.

Izvršni odbor Slovenskega zdravniškega društva

V Slovenskem zdravniškem društvu menimo, da je naloga vseh odgovornih posameznikov, institucij in medijev, da se kar čimprej zagotovi precepljenost prebivalstva, ki bo zagotovilo način življenja, kakršen je bil pred epidemijo. ­Neupoštevanje stroke, potenciranje stranskih učinkov določenih cepiv, zbujanje strahu med prebivalstvom in širjenje zavajajočih ter netočnih informacij, ki spodbujajo nezaupanje v zdravniško stroko, se nam zdi v trenutni situaciji neodgovorno dejanje, ki škodi celotni družbi. Na ta način se povzroča nepopravljiva škoda.

Slovensko zdravniško društvo tudi opozarja, da so v oddaji Tarča (25.3.2021) navedli izplačila zdravnikov, skladna z zakonodajo, izplačana za nekaj mesecev nazaj. V času epidemije ima zaupanje v stroko izjemen pomen, zato razumemo navajanje netočnih in zavajajočih informacij, ki spodbujajo nezaupanje v zdravniško stroko, kot neetično dejanje.

Ljubljana, 28. januar 2021 – Koordinacija zdravniških organizacij (KZO), ki jo sestavljajo Zdravniška zbornica Slovenije, Slovensko zdravniško društvo, FIDES in Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije, se z današnjo izjavo za javnost odziva na številne zavajajoče in strokovno neutemeljene informacije, ki krožijo v javnosti.

Zdravniške organizacije, združene v KZO, v sedanji epidemiji dosledno podpiramo ukrepe, ki temeljijo na spoznanjih sodobne znanosti in medicine, podprte z dokazi. Ukrepi, kot so nošenje mask, razkuževanje, zračenje, vzdrževanje distance in čimprejšnje cepljenje, so se že izkazali za učinkovite. Laično in strokovno javnost prosimo, da v množici informacij, ki nas vsak dan dosežejo, zaupate izjavam, ki jih sporočajo za določeno področje medicine kompetentni strokovnjaki.

Stališča, ki jih zagovarja in predstavlja skupina Slovenski zdravniki, se močno razlikujejo od medicine, podprte z dokazi. Zlorabljajo posamezne izseke izjav tako domačih kot tujih strokovnjakov. Njihovo javno izražanje stališč, ki nimajo podlage v strokovnih dognanjih, lahko ima za posledico dodatno širjenje epidemije, povečevanje zbolevanja in naraščanje števila umrlih. Prav tako je sporno in zavajajoče poimenovanje »slovenski zdravniki«, saj predstavljajo le majhno skupino nekaj slovenskih zdravnikov. V Sloveniji pa je po podatkih Registra zdravnikov, ki ga vodi Zdravniška zbornica 11.497 zdravnikov in zobozdravnikov.

Družbeno odgovorne medije in javnost zato pozivamo, da njihove pretekle zavajajoče objave umaknejo iz svojih portalov in družbenih omrežij, nova sporočila in pozive pa pred objavo natančno preverijo ali temeljijo na medicinskih dognanjih in so s tega vidika relevantna za objavo, v nasprotnem naj jih ignorirajo.

V četrtek, 5. novembra, je potekala 9. Redna seja Koordinacije zdravniših organizacij, ki ji je sledila izjava za medije.

Izjavo predsednikov organizacij o strokovnih in organizacijskih izzivih s katerimi se trenutno soočajo ob epidemiji COVID – 19 najdete na povezavi.

V okviru 157. letne skupščine Slovenskega zdravniškega društva, na kateri smo obravnavali temo “Vpliv COVID – 19 na organizacijo zdravnikovega dela” je Slovensko zdravniško sprejelo naslednji sklep: »Pozivamo Vlado RS, da po zgledu iz tujine, podeli izvajalcem zdravstvenih storitev začasno imuniteto za kazenske in civilne tožbe, ki bi lahko sledile nepopolni oskrbi v času izrednih zdravstvenih razmer.«

Sklep SZD Vladi RS (.docx datoteka)

Časi, ko je lahko vsakdo prišel do zdravnika na primarni ravni po lastni želji, so minili, na kar opozarjajo glavna strokovna telesa Slovenskega zdravniškega društva (Strokovni svet za družinsko medicino, Razširjen strokovni kolegij za družinsko medicino pri Ministrstvu za zdravje, Združenje zdravnikov družinske medicine).

Zdravniška stroka je v preteklosti pogosto opozarjala na kronično pomanjkanje zdravnikov na primarni ravni, epidemija pa je dostopnost do zdravnikov na primarni ravni dodatno poslabšala.

Žal so časi, ko je lahko vsakdo prišel do zdravnika na primarni ravni po lastni želji, stvar preteklosti, na kar želijo javnost opozoriti strokovna telesa za družinsko medicino Slovenskega zdravniškega društva in Razširjeni kolegij pri Ministrstvu za zdravje. Vsi se moramo sprijazniti z dejstvom, da so zdravniki na primarnem nivoju, kljub povečanemu obsegu dela, delu v triažah in veliki želji po obravnavi vseh bolnikov, primorani regulirati nujnost, uporabljati predhodno naročanje in obravnavati le najbolj nujne primere.

V času epidemije COVID – 19 imajo zdravstveni delavci številne dodatne zadolžitve ob manjšem številu osebja, kar povečuje možnost napak in močno obremenjuje zdravstvene delavce.

Vsi vpleteni se zavedamo, da je iskanje notranjih rezerv utopija in zato pozivamo Vlado RS, da zagotovi večje število zdravnikov na primarnem nivoju, prebivalce pa prosimo za strpno komunikacijo in dosledno upoštevanje epidemioloških navodil, saj si želimo, da bi bili vsaj nujni primeri obravnavani v primernem času.

V medijih aktualna razprava o zdravstveni obravnavi nekaterih prebivalcev v domovih starejših občanov (DSO) v času pandemije COVID- 19 v Sloveniji nas je spodbudila, da smo v SZD na dnevni red Glavnega strokovnega sveta uvrstili točko o delu sodelavcev v času pandemije v DSO – jih. Seja je potekala včeraj, 9.6., v popoldanskih urah, povzetek sklepov pa navajamo v spodnjem besedilu.

Glede na podatke, ki jih imamo, smo ocenili, da so zdravniki in njihovi sodelavci dosedanje delo z okuženimi in bolnimi s COVID – 19  opravili z odliko.

Vedeti moramo, da so DSO – ji socialno varstvene ustanove, ki so seveda nezamenljive, a jih je potrebno v novem Zakonu o dolgotrajni oskrbi redefinirati in  se strateško pripraviti na nadaljevanje pandemije. Prepogosto so prostorsko neprimerni, v njih pa deluje premajhno število zdravstvenih delavcev.

Zaradi visoke povprečne starosti, polimorbidnosti, številnih kroničnih in neozdravljivih boleznih bi pri večini stanovalcev že v preteklosti potrebovali paliativni načrt, utemeljen na interdisciplinarni konziliarni presoji. Epidemija COVID – 19 je presenetila svet, zaradi česar so billi zdravstveni sistemi primorani ravnati po mednarodnih smernicah medicine v izrednih razmerah.

S strani Ministrstva za zdravje so zdravstvene ustanove ob začetku epidemije prejele Algoritem ukrepanja za oceno stabilnosti napredovale, neozdravljive kronične bolezni, ki ga je je Ministrstvo za zdravje pripravilo že v preteklih letih in poziva

k predhodni presoji ali intenzivno zdravljenje bolniku koristi ali mu le bistveno poslabša in skrajša življenje. Vložni kartoni stanovalcev DSO – jev, kot del Algoritma, so bili dobrodošli za zagotavljanje medicinske pomoči okuženim in obolelim. Glavni strokovni svet Slovenskega zdravniškega društva pričakuje, da bodo strokovni nadzori Zdravniške zbornice Slovenije, ki so bili razpisani 8.6.2020 ovrgli blatenje zdravnikov in njihovih sodelavcev.

Za v prihodnje si želimo, da bo sistemsko rešeno izobraževanje delavcev v DSO-jih, zdravje pa ne bo gospodarska kategorija, saj je epidemija pokazala, da so rezerve, brez katerih trenutno deluje zdravstveni sistem, nujne.

Video posnetek novinarske konference najdete tu.

Slovensko zdravniško društvo

Več informacij na:

Ula Ukmar
pr@szd.si
040 302 590

Glavni strokovni svet Slovenskega zdravniškega društva je na seji, ki je potekala 9. junija 2020 glede zdravstvene obravnave prebivalcev v domovih starejših občanov v času pandemije COVID – 19 sprejel naslednje sklepe:

  1. DSO -ji so kot socialne varstvene ustanove nezamenljivi, a jih je potrebno v novem Zakonu o dolgotrajni oskrbi redefinirati. Nujno se je strateško pripraviti na nadaljevanje pandemije, opozarjamo na nemogočo prostorsko situacijo v DSO – jih in na premajhno število zdravstvenih delavcev v njih.
  2. Glede na visoko povprečno starost prebivalcev, ki so visoko polimorbidni in bolujejo za kroničnimi in neozdravljivimi boleznimi, bi pri večini njihovih stanovalcev že v preteklosti potrebovali paliativni načrt, utemeljen na interdisciplinarni konziliarni presoji.
  3. Epidemija je presenetila svet, zdravstveni sistemi so bili primorani ravnati po mednarodnih smernicah medicine v izrednih razmerah.
  4. Ministrstvo je v preteklih letih pripravilo Algoritem ukrepanja za oceno stabilnosti napredovale, neozdravljive kronične bolezni, ki ga je posredovalo zdravstvenim ustanovam ob začetku epidemije.
  5. Algoritem poziva k predhodni presoji ali intenzivno zdravljenje bolniku koristi ali mu le bistveno poslabša in skrajša življenje.
  6. Vložni kartoni stanovalcev DSO – jev so bili dobrodošli za zagotavljanje medicinske pomoči okuženim in obolelim. GSS pričakuje, da bodo strokovni nadzori Zdravniške zbornice Slovenije, ki so bili razpisani 8.6.2020 ovrgli blatenje zdravnikov in njihovih sodelavcev.
  7. Zdravje ne sme biti gospodarska kategorija, ne glede na stroškovno učinkovitost, je nujno odrediti obvezne rezerve v zdravstvenem sistemu, ki je trenutno prisiljen delati brez rezerv.
  8. Pričakujemo, da bo sistemsko rešeno izobraževanje delavcev v DSO-jih.
  9. Zdravniki in njihovi sodelavci so dosedanje delo z okuženimi in bolnimi s COVID – 19 opravili z odliko.

Predsednik Slovenskega zdravniškega društva

Prof. dr. Radko Komadina, dr. med., svet.

Ljubljana, 9. junij 2020

Koordinacija zdravniških organizacij opozarja, da mora biti vsak bolnik, ki potrebuje zdravljenje zaradi izražene katere koli bolezni, deležen ustreznega bolnišničnega zdravljenja kljub zaostrenim razmeram v bolnišnicah v času pandemije sars-cov-2 virusa. Ob tem se zavedamo, da so kapacitete omejene zaradi novih kadrovskih, prostorskih in logističnih potreb v covid in non-covid bolnišnicah. Zdravstveni sistem je vzpostavil delujoči sistem regijskih koordinatorjev na primarnem zdravstvenem nivoju in vzpodbuja sodelovanje z regijskimi bolnišnicami za zdravljenje vseh bolnih.

Nikakor pa bolnišnica ni prostor za ljudi, ki nimajo kliničnega poteka bolezni, ki bi zahteval hospitalizacijo, ne glede na okužbo z virusom sars-cov-2. Celo nasprotno, selitev okuženih ljudi v bolnišnice brez zdravstvene indikacije bi povečala tveganje za okužbo in razvoj bolezni pri tistih, ki hudo bolni z drugo boleznijo že ležijo v bolnišnici.

Koordinacija zdravniških organizacij ponovno opozarja na zakonsko neurejeno dolgotrajno oskrbo bolnih in starejših ljudi v Sloveniji in meni, da se z ukrepi, ko se s pomočjo že tako omejenih bolnišničnih kapacitet poskuša reševati prostorske in siceršnje pomanjkljivosti DSO, ne prispeva k boljši skrbi za starejšo populacijo.

Več informacij na:
Ula Ukmar
E: pr@szd.si
T: 040 302 590

»Slovensko zdravstvo doživlja eno najhujših kriz v samostojni državi. Razlogov je več. Poleg nezadovoljive finančne podpore in neustrezne organiziranosti zdravstva h krizi pomembno prispeva pomanjkanje zdravnikov, ki je deloma tudi posledica odhoda slovenskih zdravnikov v tujino. Do nedavnega je bilo odhajanja zdravnikov v tujino zanemarljivo malo. V zadnjem času pa se za odhod v tujino odloča vse več diplomantov obeh slovenskih medicinskih fakultet in specialistov. Tako je po podatkih Zdravniške zbornice Slovenije v letu 2016 v tujino odšlo 24 slovenskih zdravnikov, od začetka leta 2017 in vse do novembra 2018 pa skupaj 36 zdravnikov. Število odhodov samo po sebi ne bilo zaskrbljujoče, ko bi bilo v Sloveniji znatno več aktivnih zdravnikov in če se v Sloveniji ne bi že soočali s pomanjkanjem zdravnikov. Tako pa vsak odhod zdravnika pomeni izgubo in siromašenje intelektualnega potenciala, ki je še kako pomemben za kakovostno delovanje zdravstvenega sistema.«

Celoten prispevek o odhajanju slovenskih zdravnikov v tujino prof. dr. Pavla Poredoša, predsednika Slovenske medicinske akademije si lahko preberete na tej povezavi.