V četrtek, 5. novembra, je potekala 9. Redna seja Koordinacije zdravniših organizacij, ki ji je sledila izjava za medije.

Izjavo predsednikov organizacij o strokovnih in organizacijskih izzivih s katerimi se trenutno soočajo ob epidemiji COVID – 19 najdete na povezavi.

V okviru 157. letne skupščine Slovenskega zdravniškega društva, na kateri smo obravnavali temo “Vpliv COVID – 19 na organizacijo zdravnikovega dela” je Slovensko zdravniško sprejelo naslednji sklep: »Pozivamo Vlado RS, da po zgledu iz tujine, podeli izvajalcem zdravstvenih storitev začasno imuniteto za kazenske in civilne tožbe, ki bi lahko sledile nepopolni oskrbi v času izrednih zdravstvenih razmer.«

Sklep SZD Vladi RS (.docx datoteka)

Časi, ko je lahko vsakdo prišel do zdravnika na primarni ravni po lastni želji, so minili, na kar opozarjajo glavna strokovna telesa Slovenskega zdravniškega društva (Strokovni svet za družinsko medicino, Razširjen strokovni kolegij za družinsko medicino pri Ministrstvu za zdravje, Združenje zdravnikov družinske medicine).

Zdravniška stroka je v preteklosti pogosto opozarjala na kronično pomanjkanje zdravnikov na primarni ravni, epidemija pa je dostopnost do zdravnikov na primarni ravni dodatno poslabšala.

Žal so časi, ko je lahko vsakdo prišel do zdravnika na primarni ravni po lastni želji, stvar preteklosti, na kar želijo javnost opozoriti strokovna telesa za družinsko medicino Slovenskega zdravniškega društva in Razširjeni kolegij pri Ministrstvu za zdravje. Vsi se moramo sprijazniti z dejstvom, da so zdravniki na primarnem nivoju, kljub povečanemu obsegu dela, delu v triažah in veliki želji po obravnavi vseh bolnikov, primorani regulirati nujnost, uporabljati predhodno naročanje in obravnavati le najbolj nujne primere.

V času epidemije COVID – 19 imajo zdravstveni delavci številne dodatne zadolžitve ob manjšem številu osebja, kar povečuje možnost napak in močno obremenjuje zdravstvene delavce.

Vsi vpleteni se zavedamo, da je iskanje notranjih rezerv utopija in zato pozivamo Vlado RS, da zagotovi večje število zdravnikov na primarnem nivoju, prebivalce pa prosimo za strpno komunikacijo in dosledno upoštevanje epidemioloških navodil, saj si želimo, da bi bili vsaj nujni primeri obravnavani v primernem času.

V medijih aktualna razprava o zdravstveni obravnavi nekaterih prebivalcev v domovih starejših občanov (DSO) v času pandemije COVID- 19 v Sloveniji nas je spodbudila, da smo v SZD na dnevni red Glavnega strokovnega sveta uvrstili točko o delu sodelavcev v času pandemije v DSO – jih. Seja je potekala včeraj, 9.6., v popoldanskih urah, povzetek sklepov pa navajamo v spodnjem besedilu.

Glede na podatke, ki jih imamo, smo ocenili, da so zdravniki in njihovi sodelavci dosedanje delo z okuženimi in bolnimi s COVID – 19  opravili z odliko.

Vedeti moramo, da so DSO – ji socialno varstvene ustanove, ki so seveda nezamenljive, a jih je potrebno v novem Zakonu o dolgotrajni oskrbi redefinirati in  se strateško pripraviti na nadaljevanje pandemije. Prepogosto so prostorsko neprimerni, v njih pa deluje premajhno število zdravstvenih delavcev.

Zaradi visoke povprečne starosti, polimorbidnosti, številnih kroničnih in neozdravljivih boleznih bi pri večini stanovalcev že v preteklosti potrebovali paliativni načrt, utemeljen na interdisciplinarni konziliarni presoji. Epidemija COVID – 19 je presenetila svet, zaradi česar so billi zdravstveni sistemi primorani ravnati po mednarodnih smernicah medicine v izrednih razmerah.

S strani Ministrstva za zdravje so zdravstvene ustanove ob začetku epidemije prejele Algoritem ukrepanja za oceno stabilnosti napredovale, neozdravljive kronične bolezni, ki ga je je Ministrstvo za zdravje pripravilo že v preteklih letih in poziva

k predhodni presoji ali intenzivno zdravljenje bolniku koristi ali mu le bistveno poslabša in skrajša življenje. Vložni kartoni stanovalcev DSO – jev, kot del Algoritma, so bili dobrodošli za zagotavljanje medicinske pomoči okuženim in obolelim. Glavni strokovni svet Slovenskega zdravniškega društva pričakuje, da bodo strokovni nadzori Zdravniške zbornice Slovenije, ki so bili razpisani 8.6.2020 ovrgli blatenje zdravnikov in njihovih sodelavcev.

Za v prihodnje si želimo, da bo sistemsko rešeno izobraževanje delavcev v DSO-jih, zdravje pa ne bo gospodarska kategorija, saj je epidemija pokazala, da so rezerve, brez katerih trenutno deluje zdravstveni sistem, nujne.

Video posnetek novinarske konference najdete tu.

Slovensko zdravniško društvo

Več informacij na:

Ula Ukmar
pr@szd.si
040 302 590

Glavni strokovni svet Slovenskega zdravniškega društva je na seji, ki je potekala 9. junija 2020 glede zdravstvene obravnave prebivalcev v domovih starejših občanov v času pandemije COVID – 19 sprejel naslednje sklepe:

  1. DSO -ji so kot socialne varstvene ustanove nezamenljivi, a jih je potrebno v novem Zakonu o dolgotrajni oskrbi redefinirati. Nujno se je strateško pripraviti na nadaljevanje pandemije, opozarjamo na nemogočo prostorsko situacijo v DSO – jih in na premajhno število zdravstvenih delavcev v njih.
  2. Glede na visoko povprečno starost prebivalcev, ki so visoko polimorbidni in bolujejo za kroničnimi in neozdravljivimi boleznimi, bi pri večini njihovih stanovalcev že v preteklosti potrebovali paliativni načrt, utemeljen na interdisciplinarni konziliarni presoji.
  3. Epidemija je presenetila svet, zdravstveni sistemi so bili primorani ravnati po mednarodnih smernicah medicine v izrednih razmerah.
  4. Ministrstvo je v preteklih letih pripravilo Algoritem ukrepanja za oceno stabilnosti napredovale, neozdravljive kronične bolezni, ki ga je posredovalo zdravstvenim ustanovam ob začetku epidemije.
  5. Algoritem poziva k predhodni presoji ali intenzivno zdravljenje bolniku koristi ali mu le bistveno poslabša in skrajša življenje.
  6. Vložni kartoni stanovalcev DSO – jev so bili dobrodošli za zagotavljanje medicinske pomoči okuženim in obolelim. GSS pričakuje, da bodo strokovni nadzori Zdravniške zbornice Slovenije, ki so bili razpisani 8.6.2020 ovrgli blatenje zdravnikov in njihovih sodelavcev.
  7. Zdravje ne sme biti gospodarska kategorija, ne glede na stroškovno učinkovitost, je nujno odrediti obvezne rezerve v zdravstvenem sistemu, ki je trenutno prisiljen delati brez rezerv.
  8. Pričakujemo, da bo sistemsko rešeno izobraževanje delavcev v DSO-jih.
  9. Zdravniki in njihovi sodelavci so dosedanje delo z okuženimi in bolnimi s COVID – 19 opravili z odliko.

Predsednik Slovenskega zdravniškega društva

Prof. dr. Radko Komadina, dr. med., svet.

Ljubljana, 9. junij 2020

Koordinacija zdravniških organizacij opozarja, da mora biti vsak bolnik, ki potrebuje zdravljenje zaradi izražene katere koli bolezni, deležen ustreznega bolnišničnega zdravljenja kljub zaostrenim razmeram v bolnišnicah v času pandemije sars-cov-2 virusa. Ob tem se zavedamo, da so kapacitete omejene zaradi novih kadrovskih, prostorskih in logističnih potreb v covid in non-covid bolnišnicah. Zdravstveni sistem je vzpostavil delujoči sistem regijskih koordinatorjev na primarnem zdravstvenem nivoju in vzpodbuja sodelovanje z regijskimi bolnišnicami za zdravljenje vseh bolnih.

Nikakor pa bolnišnica ni prostor za ljudi, ki nimajo kliničnega poteka bolezni, ki bi zahteval hospitalizacijo, ne glede na okužbo z virusom sars-cov-2. Celo nasprotno, selitev okuženih ljudi v bolnišnice brez zdravstvene indikacije bi povečala tveganje za okužbo in razvoj bolezni pri tistih, ki hudo bolni z drugo boleznijo že ležijo v bolnišnici.

Koordinacija zdravniških organizacij ponovno opozarja na zakonsko neurejeno dolgotrajno oskrbo bolnih in starejših ljudi v Sloveniji in meni, da se z ukrepi, ko se s pomočjo že tako omejenih bolnišničnih kapacitet poskuša reševati prostorske in siceršnje pomanjkljivosti DSO, ne prispeva k boljši skrbi za starejšo populacijo.

Več informacij na:
Ula Ukmar
E: pr@szd.si
T: 040 302 590

»Slovensko zdravstvo doživlja eno najhujših kriz v samostojni državi. Razlogov je več. Poleg nezadovoljive finančne podpore in neustrezne organiziranosti zdravstva h krizi pomembno prispeva pomanjkanje zdravnikov, ki je deloma tudi posledica odhoda slovenskih zdravnikov v tujino. Do nedavnega je bilo odhajanja zdravnikov v tujino zanemarljivo malo. V zadnjem času pa se za odhod v tujino odloča vse več diplomantov obeh slovenskih medicinskih fakultet in specialistov. Tako je po podatkih Zdravniške zbornice Slovenije v letu 2016 v tujino odšlo 24 slovenskih zdravnikov, od začetka leta 2017 in vse do novembra 2018 pa skupaj 36 zdravnikov. Število odhodov samo po sebi ne bilo zaskrbljujoče, ko bi bilo v Sloveniji znatno več aktivnih zdravnikov in če se v Sloveniji ne bi že soočali s pomanjkanjem zdravnikov. Tako pa vsak odhod zdravnika pomeni izgubo in siromašenje intelektualnega potenciala, ki je še kako pomemben za kakovostno delovanje zdravstvenega sistema.«

Celoten prispevek o odhajanju slovenskih zdravnikov v tujino prof. dr. Pavla Poredoša, predsednika Slovenske medicinske akademije si lahko preberete na tej povezavi.

Ljubljana, 29. januar 2019 – V medicinski stroki ponovno opozarjamo, da je vprašanje evtanazije večplasten problem. Menimo, da je vzrok za ponovno odprtje tega vprašanja v Sloveniji in drugod po svetu predvsem v nezadostnem poznavanju paliativnih metod zdravljenja, predvsem bolečine in depresije, ter v neenakih možnostih dostopa do paliativne oskrbe in tudi do psihosocialnih dobrin okolja, v katerem živimo.

Evtanazija in zdravniška pomoč pri samomoru po Ustavi (17. člen: Človekovo življenje je nedotakljivo) in pravni zakonodaji v Sloveniji nista dovoljeni in njuno izvajanje je kaznivo dejanje. Tudi Odbor za bioetiko pri Svetu Evrope evtanazije ne podpira ter poziva vse članice k učinkoviti organizaciji paliativne oskrbe. Tem stališčem sledita tudi Komisija za etiko RS in Odbor za pravno-etična vprašanja (OPEV) pri Zdravniški zbornici Slovenije. Kot odziv na razprave proti evtanaziji in zdravniški pomoči pri samomoru v Svetovnem zdravniškem združenju se je tako opredelil tudi Glavni strokovni svet Slovenskega zdravniškega društva v poročilu, ki je bilo novembra 2017 objavljeno v Zdravniškem vestniku.

O evtanaziji in zdravniški pomoči pri samomoru mora odločati parlament in sprejeti ustrezno zakonodajo. Opozarjamo, da je v še ne tako davni preteklosti evtanazija že bila podvržena velikim zlorabam in neetičnim ravnanjem, zato je bila leta 1948 sprejeta deklaracija Svetovnega zdravniškega združenja v Ženevi, ki zdravniku prepoveduje sodelovanje pri evtanaziji in samomoru z zdravniško pomočjo.

Stališče obeh zdravniških organizacij je, da zdravniki ne bomo dovolili, da nas kdorkoli sili v dejanja, povezana z evtanazijo in aktivno pomočjo pri samomoru. Naše poklicno poslanstvo je usmerjeno k ohranjanju življenja, o čemer se izobražujemo vso svojo poklicno pot ter si prizadevamo za čim bolj kakovostno zdravstveno oskrbo pacientov v vseh obdobjih življenja. Poskrbeti moramo, da se bo znanje o paliativni oskrbi pridobivalo med dodiplomskim in podiplomskim študijem zdravstvenih ved, pa tudi z ozaveščanjem laične javnosti o možnostih

paliativne oskrbe. Z učinkovito paliativno oskrbo bo omogočen dostojen konec življenja, predvsem brez trpljenja tako umirajočih kot njihovih bližnjih.

V Slovenskem zdravniškem društvu in Zdravniški zbornici Slovenije se zavedamo, kako pomembna in občutljiva je tema, ki se nanaša na umiranje, zato je evtanazija pogosto predmet naših razmišljanj in razprav, tudi na zadnji generalni skupščini Svetovnega zdravniškega združenja.

O evtanaziji in pomoči zdravnika pri samomoru bomo ponovno razpravljali in temo dodatno osvetlili z različnih zornih kotov. Slovenska medicinska akademija pripravlja posvet o evtanaziji in pomoči zdravnika pri samomoru, na katerem bodo sodelovali predstavniki različnih strok in poglobljeno spregovorili o medicinskih, pravnih, psiholoških in etičnih vidikih evtanazije. Tudi o izkušnjah z evtanazijo v evropskih državah in ZDA, psihosocialnih in družbenih ukrepih za zmanjšanje zahtev po evtanaziji ter pomenu javnosti in izobraževalnih ustanov pri oblikovanju odnosa do nedotakljivosti življenja, predvsem pa o etičnem odnosu zdravnikov do nedotakljivosti življenja.

Pridobili bomo tudi mnenja pravnikov glede naše zakonodaje in jih primerjali s stališči Ženevske deklaracije, ki smo ji zdravniki poklicno zavezani. V Slovenskem zdravniškem društvu in Zdravniški zbornici Slovenije želimo poudariti, da je evtanazija področje, ki posega v srž vsake družbe, zato zahteva poglobljeno razpravo in ukrepov ni mogoče sprejeti čez noč. V kolikor bi odločevalci pričakovali mnenje oziroma stališča medicinske stroke , jih bomo tudi njim jasno predstavili.

Prof. dr. Radko Komadina, dr. med., svet.
Predsednik Slovenskega zdravniškega društva

Dr. Zdenka Čebašek – Travnik, dr. med.
Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije

Pričela se je 155. redna letna skupščina Slovenskega zdravniškega društva.

Ljubljana, 19. oktober 2018 – V Ljubljani se je pričela 155. redna letna skupščina Slovenskega zdravniškega društva, osrednji dogodek medicinske stroke. Letos bo posvečena pripravi strokovnih priporočil ter vplivu noveliranih zdravstvenih zakonov na kakovost in varnost zdravnikovega dogodka. Govorci so na odprtju skupščine opozorili tudi na potrebo po strateških rešitvah, ki bodo pripomogle k razvojnim spremembam zdravstvenega sistema.

Mag. Dejan Židan, predsednik Državnega zbora je poudaril: »V prihodnje so potrebne razvojne spremembe, ki bodo prebivalcem Republike Slovenije zagotovile vsem dostopno in kakovostno javno zdravstvo, ki je dobro upravljano ter ustrezno financirano. Zdravje mora imeti v politični perspektivi razvoja države ključno mesto,« in opozoril na nujne spremembe v zdravstvenem sistemu: »Zdravstvena služba mora biti dostopna, učinkovita in varna. Vodenje, menedžment in upravljanje naj temelji na transparentnih nacionalnih regulatorjih, spodbudah, odgovornostih, razvite naj bodo strateške in taktične usmeritve za zdravstveni sistem v državi, ki niso odvisne od aktualne politike. Financiranje zdravstva naj zagotavlja takšne vire za zdravstveni sistem, da se na osnovi analiz zdravstvenih potreb načrtujejo zdravstvene storitve. Za zdravje državljank in državljanov bomo morali nameniti več BDP, ob tem pa posodobiti zdravstveni sistem iz organizacijskega, stroškovnega in vsebinskega vidika. Slovenija mora slediti smernicam in praksam razvitih držav na področju usposobljenosti managerjev v zdravstvu. Državljani Slovenije morajo imeti enak dostop do vseh oblik zdravstvene obravnave. Čakalne vrste naj bodo usklajene s smernicami za dopustne čase čakanj, enoten sistem naročanja naj bo odgovor na nedopustne razlike v doseženih cenah za zdravila in zdravstvene materiale. Za vse navedeno je nujen dialog o strategiji razvoja zdravstva, kadrovski in finančni politiki v zdravstvu tako na nivoju strokovnjakov, kot zdravstvenih managerjev, ki bo odgovorila na izzive, ki so pred nami. Kot član koalicije zagotavljam, da bo naslednja štiri leta zdravstvo vsekakor prioriteta.«

»Slovenski zdravstveni sistem je dober, vendar potrebuje nadgradnjo, da bo še boljši. Nekatero zakonodajo, ki se je izkazala za neživljenjsko in v praksi neizvedljivo bomo nadgradili. Pri spremembah bomo sodelovali z vsemi, tako civilno družbo kot zbornicami. Na Ministrstvu za zdravje pa računamo tudi na podporo državnega zbora in strank v koaliciji. Iščemo rešitve, ki bodo optimalne za pacienta, zanje pa potrebujemo konsenz,« je poudarila asist. mag. Pia Vračko, dr. med., državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje.

Prof. dr. Radko Komadina, predsednik Slovenskega zdravniškega društva je spregovoril o izpostavljenih temah 155. redne letne skupščine Slovenskega zdravniškega društva: »Veseli me, da se bomo v okviru letošnje strokovne teme posvetili pripravi strokovnih smernic in priporočil ter njihovemu vplivu na vsakdanje delo zdravnikov in zobozdravnikov. Stanovska tema letošnjega srečanja pa bo posvečena vplivu noveliranih zdravstvenih zakonov na kakovost in varnost zdravnikovega dela, s katero želimo javnost, predvsem pa oblikovalce zdravstvene politike, opozoriti, da so zadnje novele zakonov s področja zdravstva po mnenju stroke potrebne dopolnitev ter ogrožajo varnost našega dela. Pomembno je, da stroka nenehno opozarja na problematiko znotraj zdravstvenega sistema in tako vpliva na prioritete v zdravstvu.«

»Zdravniške organizacije se redno srečujemo in smo zelo povezane, ko gre za uveljavljanje skupnih interesov v javnosti. Še vedno pa se v javnosti premalo govori o našem dobrem prispevku k zdravstvu in uspehih, poudarja in ponavlja pa se negativne informacije. Tudi na tem področju potrebujemo pomoč Ministrstva za zdravje,« je poudarila dr. Zdenka Čebašek Travnik, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije in dodala: »Zakonodaja, sprejeta rokohitrsko v prejšnjem mandatu, povzroča težave, kar smo zdravniki napovedali, zdaj pa občutimo  na svoji koži tako zdravniki kot pacienti. Smo pa dobili možnost za sistemski nadzor, ki naj bi odkrival napake v sistemu, in zato – nekoliko paradoksalno – deloval povezovalno. Upam, da zato v prihodnje ne bomo več govorili o krivdi posameznega zdravnika, temveč o opravljeni presoji postopkov zdravljenja in ugotovljenih nepravilnostih.«