V Slovenskem zdravniškem društvu menimo, da je naloga vseh odgovornih posameznikov, institucij in medijev, da se kar čimprej zagotovi precepljenost prebivalstva, ki bo zagotovilo način življenja, kakršen je bil pred epidemijo. ­Neupoštevanje stroke, potenciranje stranskih učinkov določenih cepiv, zbujanje strahu med prebivalstvom in širjenje zavajajočih ter netočnih informacij, ki spodbujajo nezaupanje v zdravniško stroko, se nam zdi v trenutni situaciji neodgovorno dejanje, ki škodi celotni družbi. Na ta način se povzroča nepopravljiva škoda.

Slovensko zdravniško društvo tudi opozarja, da so v oddaji Tarča (25.3.2021) navedli izplačila zdravnikov, skladna z zakonodajo, izplačana za nekaj mesecev nazaj. V času epidemije ima zaupanje v stroko izjemen pomen, zato razumemo navajanje netočnih in zavajajočih informacij, ki spodbujajo nezaupanje v zdravniško stroko, kot neetično dejanje.

V četrtek, 4. marca 2021, je ob 14.uri potekal strokovni sestanek Goriškega zdravniškega društva na temo cepljenja proti novem korona virusu. Gost sestanka dr. Miha Simoniti, specialist infektolog, ki se v zadnjem času s strokovnimi sporočili pojavlja v medijih, je spregovoril o cepljenju, cepivu in odgovarjal na vprašanja udeležencev.

Posnetek strokovnega sestanka najdete na povezavi:

https://www.youtube.com/video/wKx9WM1-EJ4/

 

Na novinarski konferenci so predstavniki različnih strok predstavili izkušnje in videnje problematike doživljanja stisk otrok in mladostnikov zaradi preventivnih ukrepov proti širjenju epidemije COVID – 19, ki so bili nujno potrebni za zajezitev epidemije. Posnetek konference najdete na povezavi.


V pričujočem dokumentu podajamo priporočila glede cepljenja proti  covid-19 v donorski in transplantacijski dejavnosti. Priporočila so usklajena s člani Republiškega kolegija za transplantacije, vključujejo tudi najnovejše določbe in pomembne kazalnike Evropskega centra za preprečevanje in nadzor bolezni (ECDC). Priporočila bomo ustrezno posodabljali v skladu z razvojem raziskovalnih rezultatov o vplivu in učinkovitosti cepljenja pri bolnikih pred in po presaditvi organa, v skladu z nacionalno strategijo za cepljenje in v skladu z razpoložljivostjo cepiva.

  1. DONORSKA DEJAVNOST

Darovanje organov in tkiv po smrti

  • Pri umrlih darovalcih podatki o prejetem cepljenju proti SARS-Cov-2 niso kontraindikacija za darovanje. Sprejmejo se lahko organi in tkiva umrlih darovalcev, ki so prejeli vse vrste cepiva (vektorska, mrtva oz. z neaktivnim virusom, rekombinantna cepiva kot so npr. mRNA ali na osnovi beljakovinskih pod-enot ).
  • Časovni interval med datumom cepljenja in posmrtnim darovanjem ni pomemben.

Darovanje organov in tkiv za časa življenja

  • V primeru živega darovanja organov in tkiv in opravljenim cepljenjem proti SARS-CoV-2 se lahko izvede darovanje, če je darovalec prejel rekombinantno cepivo – npr. cepiva na osnovi mRNA ali beljakovinskih pod enot ali vektorska cepiva.
  • V primeru, da se pri darovalcu po cepljenju pojavijo simptomi bolezni covid-19 ali neželeni učinki, je priporočljivo, da se za zaščito darovalca darovanje odloži vsaj za sedem dni po popolni odsotnosti simptomov.
  • V vseh primerih darovanja (tudi v primerih po aplikaciji cepiva) je treba upoštevati vse že uveljavljene specifične preventivne ukrepe za preprečevanje prenosa SARS-CoV-2 v donorski dejavnosti.
  1. TRANSPLANTACIJSKA DEJAVNOST

Bolniki na čakalnem seznamu za presaditev organa

  • Nacionalne inštitucije, pristojne za pripravo načrta cepljenja, naj bolnike na čakalnem seznamu vključijo na prednostni seznam za cepljenje proti Sars-CoV-2. Sprejemljive so vse vrste klinično potrjenih cepiv.
  • Optimalen čas med cepljenjem in zdravljenjem s presaditvijo je dva tedna od prejetega drugega odmerka cepiva (če je to predvideno).
  • Vsak primer je še vedno treba presojati posamično, saj predlagani časovni interval ne velja kot objektivni protokol pri postopku presaditve.

Bolniki po presaditvi organa

  • Cepljenje s kateri koli vrsto cepiva je priporočljivo bolj kot opustitev cepljenja.
  • Ocenjujemo, da je bolezen covid-19 večje tveganje za prejemnike organov kot cepljenje, ki se je po sedaj znanih podatkih izkazalo za varno.
  • Cepljenje naj se izvede vsaj tri do šest mesecev po presaditvi. Predhodno klinično oceno o primernosti za cepljenje mora narediti zdravnik specialist, ki vodi pacienta po transplantaciji.
  • V primeru akutne zavrnitve organa je priporočljivo preložiti cepljenje za en mesec, lahko tudi za šest mesecev, če je potrebno.
  • V primeru, da je bolnik že prebolel covid-19, je cepljenje še vedno priporočljivo. Prvi odmerek cepljenja naj se izvede tri mesece po potrjeni diagnozi oz. tri mesece po prenehanju vidnih simptomov okužbe.
  • Ker raziskave oz. znanstveni dokazi o posledicah sočasne aplikacije cepiv še niso znani, je priporočljivo, da se drugih cepljenj ne aplicira vsaj dva tedna po odmerku cepiva proti SARS-CoV-2.
  • Bolniki po presaditvi zaradi imunosupresivne terapije morda ne bodo razvili optimalnega zaščitnega odziva, lahko je ogrožena ali zmanjšana učinkovitost cepljenja.
  • Po cepljenju morajo vsi po zdravljenju s presaditvijo še vedno upoštevati temeljne zaščitne ukrepe in slediti smernicam za preprečevanje okužbe.
  • Ko bo cepljenje bolj dostopno najširši javnosti, se priporoča čim prejšnje cepljenje družinskih članov, negovalcev oz. bližnjih prejemnika.

Vse odklone in neželene učinke v donorski dejavnosti naj spremlja in beleži Slovenija-transplant, odklone in neželene učinke v transplantacijski dejavnosti pa Center za transplantacijsko dejavnost v UKC Ljubljana poleg zbiranja podatkov v NIJZ.

prim. Danica Avsec, dr. med., svetnica
Direktorica Slovenija-transplanta

Predavanje specialista infektologije Miha Simonitija, dr. med. na temo cepljenja proti novemu korona virusu je potekalo 11. frebruarja 2021 v okviru strokovnega sestanka Gorenjskega zdravniškega društva.
Posnetek predavanja najdete na povezavi.

V sredo, 17. februarja 2021 bo ob 14.30 po ZOOM-u potekalo virtualno izobraževanje z naslovom COVID-19 in paliativna oskrba.

Svoje znanje in izkušnje bodo z nami delili domači in tuji predavatelji. Predstavili bodo oskrbo bolnikov v različnih okoljih, izmenjali izkušnje, govor bo o skrbi za zdravstvene delavce in o stiskah v splošni populaciji ter kako ravnati.

Celoten program in prijavnica sta dostopna na: http://www.szpho.si/aktualne-teme-v-paliativni-oskrbi.html

Kotizacije ni. Izobraževanje je tudi v postopku za pridobitev licenčnih točk.

Organizatorja dogodka sta Slovensko združenje paliativne in hospic oskrbe ter Oddelek akutne paliativne oskrbe Onkološkega Inštituta.

Vljudno vabljeni.

V četrtek, 11. februarja 2021, bo ob 14.00 preko videokonference (platforma Zoom) potekal strokovni sestanek Gorenjskega zdravniškega društva na temo cepljenja proti novem korona virusu. Gost sestanka dr. Miha Simoniti, specialist infektolog, ki se v zadnjem času s strokovnimi sporočili pojavlja v medijih, bo spregovoril o cepljenju, cepivu in odgovarjal na vprašanja udeležencev.

V drugi točki dnevnega reda bo izveden letni občni zbor Gorenjskega zdravniškega društva, z izvolitvijo vodstva, ki bo v naslednjih 4 letih zastopalo regijsko društvo na sestankih Zveze društev – Slovenskega zdravniškega društva. Sestanek bo trajal 60 minut, udeležite se ga lahko s potrditvijo udeležbe na e-naslov pr@szd.si in posredovali vam bomo povezavo za vključitev v videokonferenco.

Gorenjsko zdravniško društvo, SZD

Priporočila za spremljanje bolnikov po preboleli covidni pljučnici

Združenje za perinatalno medicino Slovenije objavlja priporočila glede cepljenja proti covidu-19 v porodništvu, ki jih najdete na tej povezavi (.pdf datoteka).

Delovna skupina za COVID-19 pri Evropski akademiji za nevrologijo (European Acadamy of Neurology) je pred kratkim objavila deset razlogov, zakaj se je smiselno cepiti, ne glede ali smo zdravi, ali če…


Doc. dr. Martin Rakuša, dr. med., spec. nevrol.
Oddelek za nevrološke bolezni
UKC Maribor

COVID-19 je dodobra spremenil naša življenja. Z odkritjem cepiv smo dobili močno orožje v boju z epidemijo. Seveda se pred uporabo porajajo vprašanja, ki so podobna kot pred uporabo vsakega novega zdravila.

Delovna skupina za COVID-19 pri Evropski akademiji za nevrologijo (European Acadamy of Neurology) je pred kratkim objavila deset razlogov, zakaj se je smiselno cepiti, ne glede ali smo zdravi, ali če imamo nevrološko kronično bolezen1. Na kratko jih bomo povzeli tukaj:

  1. Nevrološki bolniki spadajo v kategorijo visokorizičnih bolnikov.
  2. Nevrološki zapleti COVID-19 so težki; težje možganske kapi, vnetje možganov (encefalits) in akutno vnetje perifernih živcev (polinevropatija, Guillian-Barre sindrom).
  3. Pri večini bolnikov z dolgoročnimi posledicami COVID-19 so poročali o okvari možganov ali perifernega živčevja.
  4. Nevrološki zapleti se lahko pojavijo tudi pri mlajših odraslih in otrocih, še posebej, če imajo pridružene druge kronične bolezni.
  5. Bolniki s kroničnimi nevrološkimi boleznimi imajo pogosto zaplete in pogosteje potrebujejo intenzivno zdravljenje.
  6. Pri bolnikih s kroničnimi nevrološkimi boleznimi (demenca, Parkinsonova bolezen ipd.) lahko pride do poslabšanja ob sočasnem COVID-19.
  7. COVID-19 vpliva na zdravljenje nevroloških bolnikov, še posebej na tiste z moteno imunostjo.
  8. Z daljšim trajanjem epidemije imajo bolniki slabši dostop do zdravstvene oskrbe.
  9. Bolniki z aktunimi in kroničnimi nevrološkimi boleznimi nimajo vedno možnosti izvajati osnovne varnostne ukrepe (nošnja maske, socialna distanca).
  10. Pandemija pomembno vpliva na mentalno zdravje ljudi.

Na koncu so se avtorji zavzeli za pravično porazdelitev in cepljenje čim širšega kroga ljudi ter pozvali nevrologe k spodbujanju uporabe cepiv.

Literatura:

  1. Sellner J, Jenkins T, von Oertzen T, et al. Primary prevention of COVID‐19: Advocacy for vaccination from a neurological perspective. Eur J Neurol [online serial]. Epub 2021 Jan 18.:ene.14713. Accessed at: https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/ene.14713.