Zaradi raka prostate vsako leto na novo zboli približno 1.300 Slovencev, umre pa jih približno 350. Kljub temu, da število obolelih pri nas narašča, je v Sloveniji še vedno premalo urologov in zgolj en robotski sistem da Vinci za operacije raka prostate, ki mu kmalu poteče licenca. Za zmanjševanje čakalnih dob bi v Sloveniji potrebovali od 70 do 75 specialistov urologije, v sistemu pa jih trenutno deluje le od 45 do 50.

»V Slovenskem zdravniškem društvu opozarjamo, da je za razširitev mreže urologov in izboljšanje stanja na področju urologije, nujno potrebna ustanovitev samostojnega razširjenega strokovnega kolegija (RSK), ki ga je Ministrstvo za zdravje odobrilo v lanskem septembru, vendar še vedno ni realiziran. Trenutno tako v Sloveniji ni nobenega strokovnega telesa za področje urologije, ki je priznano s strani vlade, in bi odločalo o urološki dejavnosti, mreži urologov v Sloveniji, uvedbi novih metod ter financiranju diagnostičnih in terapevtskih postopkov,« opozarja asist. mag. Dejan Bratuš, dr. med., predsednik Združenja urologov Slovenije iz UKC Maribor.

Asist. Bojan Štrus, dr. med., predstojnik Kliničnega oddelka za urologijo, UKC Ljubljana poudarja: »Soočamo se z izrazito dolgimi čakalnimi dobami, v primeru karcinoma prostate ta znaša približno leto dni. Kljub staranju prebivalstva in boljše diagnostike, pa naše kapacitete žal že deset let ostajajo iste. Soočamo se tudi s pomanjkanjem operativnih prostorov, še posebej v dopoldanskem času, in strokovnega kadra, zato tudi z dodatnim delom in izvajanjem rednega operativnega programa ob sobotah, ne uspemo zmanjšati čakalnih vrst,« in dodaja: »Rešitev bi bila zagotovo ustanovitev še enega kliničnega oddelka za urologijo na drugi lokaciji.«

Robotski sistem da Vinci še vedno le v Splošni bolnišnici Celje

»Robotsko asistirana radikalna prostatektomija je odstranitev celotne rakasto spremenjene prostate. Opravi se jo s pomočjo robotskega sistema da Vinci, ki omogoča izvedbo posega skozi nekaj majhnih rezov. Ker robot omogoča bolj natančno preparacijo tkiv, bolniki hitreje okrevajo, hitrejša pa je tudi povrnitev sposobnosti zadrževanja urina in erektilne funkcije. Teh prednosti ni mogoče zagotoviti vsakemu bolniku, saj je izvedba posega odvisna od bolnika, stanja bolezni in izkušenosti operaterja,« poudarja Sandi Poteko, dr. med., spec. urologije, predstojnik Oddelka za urologijo iz Splošne bolnišnice Celje in do nedavnega tudi predsednik Združenja urologov Slovenije.

Splošna bolnišnica Celje je robotski sistem da Vinci v vrednosti 1,7 milijona evrov z vključenim DDV nabavila aprila 2010. Od takrat do konca leta 2016 je bilo s sistemom da Vinci opravljenih 1.451 operacij.

»Jeseni 2016 smo bili s strani ekskluzivnega zastopnika za robotski sistem da Vinci obveščeni, da bodo, skladno s pogodbo, zagotavljali vzdrževanje sistema in dobavo potrošnega materiala do konca leta 2017. Posledično to pomeni potrebo po nabavi novega sistema v vrednosti preko 2 milijona evrov, ki pa jih Splošna bolnišnica Celje nikakor ne more zagotoviti sama, na to pa smo opozorili tudi Ministrstvo za zdravje in ZZZS. S tem se nakazuje možnost, da Republika Slovenija izgubi vrhunsko tehnologijo, ki je nedvomno pomembno prispevala h kakovosti slovenskega zdravstva, nedvomno pa se bodo poslabšale tudi možnosti zdravljenja pri delu slovenske populacije, kjer je rak prostate najpogostejši rak,« dodaja asist. mag. Franc Vindišar, dr. med., strokovni direktor Splošne bolnišnice Celje.

Urološka problematika predstavlja veliko intimno stisko

Mag. Franc Hočevar, predsednik Društva uroloških bolnikov Slovenije poudarja: »Urološki bolniki smo močno razočarani nad institucijami sistema zdravstvenega varstva in zdravstvenih zavodov, ki bi se morali bolj resno lotiti obravnave uroloških bolnikov. Urološka problematika predstavlja veliko intimno stisko, ki močno posega v kvaliteto življenja posameznika in močno zmanjšuje kakovost vsakdanjega življenja,« in dodaja: »Društvo uroloških bolnikov je že pred več kot dvema letoma opozorilo na dolge čakalne vrste, ki v primeru raka prostate znašajo tudi do tristo dni, na potrebo po robotskih operacijah ter na pomanjkanje števila urologov, vendar se v tem času ni ustrezno ukrepalo. V tem času urološki bolniki niso bili nikoli uvrščeni na prioritetne sezname reševanja ali v posebej financirani prioritetni program Ministrstva za zdravje ali ZZZS.«

»Slovenijo je prehitela epidemiološka situacija. Prebivalstvo se je v zadnjih treh desetletjih postaralo hitreje, kot so to pričakovali načrtovalci zdravstva. Medtem ko se vsak teden ena od bolnišnic v Evropi na novo odloči za vpeljavo robotskega sistema, bomo mi ob koncu tega leta morda izgubili edini robotski sistem za operacijo raka prostate. Sedemnajst let po uvedbi te napredne tehnologije v Evropi pa se ZZZS pravda za ceno robotsko asistirane operacije z za enkrat edinim izvajalcem te tehnologije v Slovenije. Stroka predlaga, da se nemudoma poveča sistematizacija mest za urologe, povečajo operativne kapacitete, zgosti mrežo urologov in postavi urološko specialistično ambulanto na primerni nivo, podobno kot pri ginekologiji,« poudarja prof. dr. Radko Komadina, dr. med., predsednik Slovenskega zdravniškega društva.

Definiranje virov financiranja za izobraževanje zdravnikov je naloga zakonodajalca

Slovensko zdravniško društvo je vodilna stanovska organizacija, ki skrbi za stalno podiplomsko izobraževanje slovenskih zdravnikov in zobozdravnikov. Strokovno združenje in sekcije društva vsako leto organizirajo več kot dvesto domačih in mednarodnih strokovnih srečanj in s tem skrbijo za prenos znanja iz mednarodnega v slovenski prostor, za seznanjanje čim širšega kroga slovenskih medicinskih strokovnjakov z novostmi, s tem pa prispevajo k vzdrževanju visokega nivoja strokovne usposobljenosti zdravnikov. V Slovenskem zdravniškem društvu poudarjajo, da mora biti sponzoriranje izobraževanja zdravnikov in zobozdravnikov s strani farmacevtskih firm povsem transparentno, k temu pa bo pripomogel tudi prenovljen Pravilnik o financiranju stalnega izobraževanja in izpopolnjevanja članov SZD.

Prof. dr. Pavel Poredoš, dr. med., predstojnik Katedre za interno medicino MF UL poudarja: »Izvajanje podiplomskega izobraževanja je zahteven proces, ki je povezan z velikimi stroški, kar je ena od največjih ovir pri izvedbi kakovostnih programov izobraževanja. Zdravnike in zobozdravnike zavezuje Zakon o zdravniški službi, ki določa, da se nenehno dodatno izobražujejo, kar je tudi pogoj za obnovo licence za opravljanje zdravniškega poklica. Delodajalci, ki so v prvi vrsti odgovorni, da zagotovijo stalno podiplomsko izobraževanje, le-to omogočijo omejenemu številu zaposlenih oziroma prispevajo le slabo tretjino potrebnih sredstev za predpisan in nujno potreben obseg podiplomskega izobraževanja,« in dodaja: »Zato je izobraževanje zdravnikov in zobozdravnikov v veliki meri odvisno od sponzorjev, ki so v glavnem farmacevtske firme. Pri tem pa obstaja možnost konflikta interesov, kajti zdravniki so tisti, ki izbirajo in predpisujejo izdelke oziroma zdravila farmacevtskih firm. Tako zdravniki delujejo v stalni navezi s farmacevtskimi firmami. Pri tem pa je pomembno, da sponzoriranje izobraževanja ni vezano na nikakršne protiusluge sponzorjem oziroma farmacevtskim firmam. Rešitev predstavlja formiranje fonda na regijskem ali državnem nivoju, kjer se bodo zbirala sredstva, ki jih podeljujejo sponzorji.«

V Slovenskem zdravniškem društvu poudarjajo, da mora biti sponzoriranje izobraževanja zdravnikov in zobozdravnikov s strani farmacevtskih firm povsem transparentno. Sponzor lahko poravna osnovne stroške izobraževanja, kot so potni stroški in namestitev v hotelu srednje kategorije (do 4-ih zvezdic), dopustna pa ni organizacija sestankov v eksotičnih krajih in luksuznih hotelih. V ospredju mora biti strokovni del srečanja, medtem, ko mora biti družabni del skromen in ne sme presegati ene tretjine časa, ki je namenjen srečanju.

»V skladu z normativi in pravilniki, ki so že pred leti veljali v drugih evropskih državah, smo se zavzeli za to, da udeleženec izobraževanja, ki ga sponzorira farmacevtska firma ne sme biti v neposrednem stiku s sponzorjem, temveč se pridobljena sredstva zbirajo na posebnem računu, s katerim razpolaga predstojnik določene ustanove in izbere koristnika sredstev oziroma udeleženca določenega izobraževanja,« poudarja prim. Matija Cevc, dr. med. iz Kliničnega oddelka za žilne bolezni, UKC Ljubljana in dodaja: »Nedopusten je tudi dogovor med koristnikom sponzoriranih sredstev in sponzorjem o morebitnih protiuslugah. V skladu z omenjenimi stališči smo pripravili Pravilnik o organizaciji strokovnih srečanj in Pravilnik o izobraževanju s sponzorstvom farmacevtskih firm. Omenjena pravilnika smo dali v presojo tudi Protikorupcijski komisiji, ki je ugotovila, da sta Pravilnika ustrezna, ravnanje v skladu z določili omenjenih pravilnikov pa izključuje konflikt interesov. Od takrat v Slovenskem zdravniškem društvu izvajamo izobraževanje naših članov v skladu z omenjenimi normativi in pravilniki. Hkrati pa obsojamo vsakršne dogovore o morebitnih protiuslugah, ki naj bi jih koristniki sponzoriranih sredstev sklepali s sponzorji.«

V Splošni bolnišnici Celje sprejeli interne ukrepe za zmanjšanje koruptivnih tveganj

»V Splošni bolnišnici Celje smo v skladu z Zakonom o integriteti sprejeli interne ukrepe za zmanjšanje koruptivnih tveganj, marca 2014 pa sprejeli tudi Pravilnik o ustanovitvi, organizaciji in poslovanju donatorskega sklada za izobraževanje Splošne bolnišnice Celje. Njegov osnovni namen je združevanje finančnih sredstev za financiranje strokovnega izobraževanja vseh zaposlenih delavcev, deluje pa po načelu prostovoljnega finančnega prispevka. Operativno poslovanje sklada vodi Referat za izobraževanje, za sklepanje pogodb z donatorji pa je odgovorna Pravna služba. Predstojniki posameznih oddelkov pri pripravi letnega načrta oddelka opredelijo predvidena izobraževanja za tekoče leto. Seznam le-teh pa se posreduje skupaj s prošnjo za donacijska sredstva vsem našim dobaviteljem,« poudarja asist. mag. Franc Vindišar, dr. med., strokovni direktor Splošne bolnišnice Celje in dodaja: »V Splošni bolnišnici Celje letno za izobraževanje zdravnikov specialistov namenjamo iz lastnih sredstev okoli 340 evrov, kar predstavlja okoli tretjino predvidenih sredstev, ostalo pa zagotovimo v okviru omenjenega sklada. Skrbimo tudi za strokovni razvoj mladih zdravnikov, saj zagotavljamo dodatna sredstva tudi za specializante, za katere je sicer letno, za namen izobraževanja, predvidenih 449 evrov.«

Zakonodajalec mora definirati vire financiranja za kontinuirano izobraževanje zdravnikov

»Zdravniki smo prisiljeni zbirati “kreditne točke” za podaljševanje delovne licence. To od nas zahteva zakonodajalec, ni pa opredeljeno, iz katerega vira. Zdravniki smo se znašli v sivi coni nejasno definiranih virov financiranja kontinuiranega izobraževanja, pogosto osumljeni koruptivnih postopkov. Javni zavodi ustanavljajo sklade za izobraževanje, da bi ohranili transparentnost, pri tem pa niso vedno uspešni. Zdravniki smo obsojeni na podporo industrije, ki nas mora seznanjati z novostmi v razvoju novih metod diagnosticiranja in zdravljenja. Z novim pravilnikom pa bo Slovensko zdravniško društvo sledilo zahtevam zakonodajalca,« poudarja prof. dr. Radko Komadina,dr. med. iz Splošne bolnišnice Celje, predsednik Slovenskega zdravniškega društva in dodaja: »Zakonodajalec mora sedaj, ko se pripravlja prenovljena zakonodaja na področju zdravstva, obvezno predvideti tudi delež, ki bo namenjen obveznemu kontinuiranem izobraževanju zdravnikov.«