PARTIZANSKI ZDRAVSTVENI VESTNIK 1944, ŠTEVILKE 1-4
Zdravniški vestnik pred 60 leti

Pojav Partizanskega zdravstvenega vestnika je edinstven v evropskih državah, ki so bile zasedene od nemških in drugih okupacijskih sil. Odražal je trdoživost zdravnikov, njihovo zavzetost za stroko, pa tudi kulturo in skrb za slovenskega zdravnika.
Prvo številko Partizanskega zdravstvenega vestnika je uredil Mirko Černič, vse naslednje pa Bogomir Magajna. Tiskan je bil skromno, v ciklostilni tehniki, formata A5, v 250 izvodih. Zagotovo Partizanski zdravniški vestnik nosi tudi pečat časa in drugih potreb, ne le zdravstvenih, ampak tudi potreb vojne sanitete, politike in propagande.
Objavljamo vsebine prvih štirih številk iz leta 1944 in prispevek Anteja Novaka iz 4. številke.

Vsebina prve številke - januar 1944

(Novak Franc) - dr. Luka: Uvodna beseda
(Brecelj) - dr. Bogdan: Okrožnica vsem upravam vojno-partizanskih bolnic
(Brecelj) - dr. Bogdan: Najnovejša poglavja iz praktične kirurgije. Fiksacija in imobilizacija. Priloga: Navodilo in mere za izdelavo opornic iz deščic in letev
(Perušek) - dr. Milan: Naša borba proti ušivosti in pegavcu. Priloga: Skica soda za razuševanje "Srbsko bure"
(Zupet Gustav) - Jerič Janez: Zobne bolezni, njih nega in zdravljenje v narodnoosvobodilni in partizanski vojski
(Varl Janez) - Vane: Razgovor o sanitetnem materialu in o pripravi zdravil proti srbečici
(Ahčin Marjan) - dr. Matjaž: Partizan - bolničar
Novak Ante: Vojaška organizacija pokretnih bolnic
(Černič) dr. Mirko: Kotiček za poveljnike
(Černič) dr. Mirko: Kulturno-socialni kotiček. O pokopu naših umrlih

Sl. 1. Janez Vidic: Zobozdravnik v Gonarsu, perorisba s tušem,
16. 8. 1942.
Delo je last Muzeja novejše zgodovine Slovenije.

Vsebina številke 2 - februar 1944

M. Justin: Naše zdravstvo danes in jutri
Lunaček dr. Pavel: Napake, ki jih opaža najčešče zdravnik - partizan
Perušek dr. Milan: Influenca
Ravnikar dr. Božena: Erisipel - šen
Milavec dr. Vladimir: O zmrzlinah in ozeblinah
Župančič dr. Andrej: Vitamin C
Pravilnik o pregledu na novo mobiliziranih (Odobreno od glavnega štaba NOV in POS)
Perušek dr. Milan: Kotiček za poveljnike. Depedikulacijske in antiskabične postaje
Opozorilo: (Navodilo za izpolnitev obrazca: Napotnica v bolnico)
Magajna dr. Bogomir: Kulturno-socialni kotiček. "Angel" vojne bolnice

Vsebina tretje številke - marec 1944

Južnič dr. Marjan: Organizacija higienske službe v naši vojski
Obračunč dr. Rudolf: Mokra ali suha sterilizacija?
Milčinski dr. Janez: O sterilizaciji obvezil in operacijskega perila v pretakajoči se vodni pari
Južnič dr. Marjan: Pyodermije v naši vojski
Župančič dr.Andrej: Težave z ugotavljanjem albuminurije
Milavec dr. Vladimir: Garje pri človeku
Dolenc vet. Milan: Navodilo za pregled mesa
Černič dr. Mirko: Kulturno socialni kotiček. Spoštujmo in negujmo svojo materinščino!
(Magajna) dr. Bogomir: Kotiček za politkomisarje

Sl. 2. Nikolaj Pirnat: Partizanska bolnica Zgornji Hrastnik,
svinčnik, 13. 8. 1944.
Delo je last Muzeja novejše zgodovine Slovenije.

Vsebina četrte številke - april 1944

Južnič dr. Marjan - Niko: Evakuacija iz linije in brigadno previjališče
Morelj dr. Marjan: Divizijska kirurška ekipa
Župančič dr. Andrej: O bolečini
Kanoni dr. Janez: O narkozi in njeni tehniki
Tavčar dr. Igor: Nekaj o infekciji
Župnčič dr. Andrej: O normalni prehrani naših ranjencev
(Gunde Lojze - Rok): Garje pri konjih
Južnič dr. Marjan - Niko: Primeri vegetativne nervoze v brigadi
Novak Ante: Kulturno socialni kotiček. Na prvi frontni liniji proti tifusu in pegavcu (odlomek iz govora v saniteni šoli)
Černič dr. Mirko: Spoštujmo in negujmo svojo materinščino

Sl. 3. Vlado Tinta: Prizor iz ameriške bolnice v Dachauu, pero-
risba s črnilom, 30. 5. 1945.
Delo je last Muzeja novejše zgodovine Slovenije.

"Na prvi frontni liniji proti tifusu in pegavcu
(Odlomek iz govora v sanitetni šoli)

Drugič mi je dana prilika, da sem udeležen v veliki kampanji proti tifusu in pegavcu. Kakorkoli so te bolezni pri nas v Jugoslaviji že razsajale, Slovenci še nismo imeli večjih epidemij trebušnega tifusa, epidemij pegavca pa sploh ne. Mi tu smo borci na prvi frontni linji proti tifusu in pegavcu in ne smemo tega niti za trenutek pozabiti. Mi, sanitejci se moramo tudi neustrašeno in vztrajno boriti, z neusmiljenostjo odbijati armade okuženih uši, armade tifusnih bacilov, ki poskušajo po vidnih in nevidnih poteh prodreti k nam. Mi smo v zadnjih tednih v tej borbi izvršili svojo dolžnost in odbili sovražnikov napad: epidemijo smo preprečili, bacilom ukazali energični "Stoj"! in ker niso imeli propustnice, jih zaprli v srbske bureke, jih polili z apnenim mlekom, skratka: jih prekomadirali v trinajsti bataljon. Tovariši, mi moramo biti ponosni na to zmago, kakor je ponosna brigada, ki je zavzela sovražnikovo postojanko.
Tovariši, ko bo zgodovina pisala o slavnih zmagah narodno osvobodilne vojske, bo svetle strani posvetila tudi saniteti. Partizani smo ustvarili mnoge čudeže, toda največji čudeži so bili ustvaritev naših bolnic sredi sovražnika, največji čudeži so ohranitev in zdravljenje naših ranjencev sredi hajk in ofenziv, največji čudež bo, da ne bomo imeli izgub s fašističnim zaveznikom: tifusom in pegavcem.
Zmerom so nas učili, de se vsaka velika vojska v zgodovini konča z velikimi in strahotnimi epidemijami, ki povzročajo več žrtev kot jih zahteva sama vojna na bojnih poljih. In res je bilo tako - v zgodovini. Toda mi smo zagrabili zgodovino za roge in jo postavljali na noge.
Rekli so nam, da smo premajhni, da bi se takemu velikanu, kakršen je fašizem, postavili po robu - pa smo proslavili s krasnimi zmagami. Rekli so nam, da Slovenci nikoli ne bomo složni, da imajo trije Slovenci pet strank - pa smo zgradili čvrsto in enotno OF, ki se ji divi ves svet. Rekli so nam, da nimamo nobene vojaške tradicije in da se ne bomo znali boriti, pa smo si priboril tudi tanke in blindirane avtomobile. Rekli so nam, da smo hlapci in za hlapce rojeni - pa smo postali ponosni borci, samozavestni politiki. In če nam kdo govori, da se bo vojna tudi pri nas končala z velikimi epidemijami, mu odgovarjamo: ne!
Kakor se pri nas vojna ne bo končala z zmešnjavo, s kaosom, z morijo, kakor pri nas svoboda ne bo utonila v alkoholu, tudi se tudi ne sme končati z epidemijami.
Naš sklep, tovariši je kratek in jasen. E p i d e m i j e n e s m e b i t i! Če smo fašistom znali reči "stoj" in držati položaje, bomo znali reči "stoj" tudi bacilom in bomo položaje držali /ko smo se za trenutek pokolebali in se bavili z idejo selitve kot klavrni borci/. Tovariši, če smo znali razoroževati sovražnikove divizije, bomo znali razuševati sojo vojsko!
Vse uspehe, ki smo jih imeli, smo dosegli z mobilizacijo vseh narodovih sil, torej bomo znali mobilizirati vse narodove sile tudi v borbi proti boleznim, ki nam pretijo.

Sl. 4. Domicijan Serajnik: Prizor iz taboriščne ambulante v
Allachu, svinčnik, 16. 12. 1944.
Delo je last Muzeja novejše zgodovine Slovenije.

Tu smo mi, sanitejci v prvi frontni liniji. Danes vršimo pod vodstvom naših zdravstvenih strategov prve ogledniške akcije, danes zbiramo sile, ker vemo, kakšno pesem nam hoče zagosti zgodovina. Hitimo, da bomo pripravljeni čimprej: vrzimo čim več in čim boljših sanitetnih kadrov - bolničarjev in higieničarjev - iz svojih sanitetnih šol, vršimo v vojski in med ljudstvom najizdatnejšo propagando proti tifusu in pegavcu, prepričajmo zadnjega politkomisarja, komandanta in komandirja o njegovih dolžnostih v tej borbi, ustvarimo pravočasno mrežo depedikulacijskih stanic, ustvarimo takoj pokretne higieničarske ekipe v brigadah, pripravimo načrte za karantene, pripravljajmo prostore in osebje zanje, predvsem pa pri nas tu: ne puščajmo kužnih klic v Slovenijo - tudi naši mitraljezci in stražarji morajo nepopustljivo držati ta položaj: kužnim klicam ne izstavljajmo propustnic, iz okuženega ozemlja torej nihče na dobi propustnice!.
Da, tovariši, zgodovina nam hoče zagosti pesmico - toda mi jo bomo zagodli njej. Zgodovina uči: velike vojne se končajo z epidemijami. Mi smeli in nesramni kakor vedno, smo sklenili: epidemij ne sme biti! Torej jih ne bo! Zavedamo se, koliko dela terja ta naloga od nas. Toda uničili bomo to bratovsko sodrgo: fašiste, švabobrance, uši in bacile.
Ante Novak"

Sl. 5. Ive Šubic: Pomoč ranjencu, linorez, b. d.
Delo je last Muzeja novejše zgodovine Slovenije.

Pisno gradivo smo obogatili s slikovnim gradivom slikarjev in drugih umetnikov ter ustvarjalcev, ki so doživeto dokumentirali delo zdravnikov, bolničarjev in drugih zdravstvenih delavcev v času II. svetovne vojne. Bolečina, trpljenje, lakota in smrt v taboriščih in groza talcev so bile vse prepogosto spregledane teme slovenskih ustvarjalcev.
Z zavedanjem, da to niso vsi, naštejmo vsaj bolj znane ustvarjalce s to tematiko: Božidar Jakac, France Mihelič, Nikolaj Pirnat, Ivo Šubic, Drago in Nande Vidmar, Alenka Gerlovič, Dore Klemenčič-Maj, Franc Godec, Vlado Lamut, Mirko Lebez, Fran Zupan, Gabrijel Sever, Čoro Škodlar, Zoran Mušič, Bogdan Borčič, Vlasto Kopeč, Nikolaj Omerza, Boris Kobe, Bruno Vavpotič, Božo Pengov, France Uršič, Drago Tršar in Marjan Tršar.
Reprodukcije risb in grafik je prijazno odstopil Muzej novejše zgodovine v Ljubljani, za kar se gospe prof. Jožefi Šparovec iskreno zahvaljujeva.

Sl. 6. Alenka Gerlovič: Bolničarka, linorez, b. d.
Delo je last Muzeja novejše zgodovine Slovenije.