SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE
Uvodnik

Strokovno delo bolnišnice Celje v letu 2003 ocenjujem kot uspešno nadaljevanje prizadevanj iz preteklih let. Smo sredi sprememb organizacije strokovnega dela, prilagajanja lastnostim evropskih bolnišnic, ki silijo slovensko zdravstvo k posodabljanju. Očitno še ni vseslovenskega konsenza o načinu, kako bomo to naredili, čeprav se vsaka bolnišnica nadeja zanjo ugodnejšega financiranja, kar bi jo gmotno razbremenila. Razkorak med vse dražjimi možnostmi, ki jih nudi razvoj medicinske znanosti in tehnologije, in zaostajanjem sposobnosti financerjev, da bi vse te novosti tudi plačali, sili izvajalce v sprotno prilagajanje situaciji in iskanju rešitev v prid bolnika. V medicino ne moremo prenesti zgolj podjetniških zakonitosti, temveč moramo namesto največjega dobička iskati največjo korist za bolnika. Tako nam veleva kodeks medicinske etike in deontologije. Zato je potrebno včasih strokovni interes pač postaviti pred poslovnega!
Nenehno, iz leta v leto, beležimo tudi v Celju večanje obsega dela, kar je v skladu s staranjem slovenskega prebivalstva, hitrim tempom življenja, z nevarnostmi v delovnem okolju in prometu, nezdravimi življenjskimi navadami in razvadami. Presegamo plane hospitalizacije in ambulantne dejavnosti. Pojavila se je še nova, vmesna oblika obravnave bolnikov, dnevna bolnišnica. Z njo smo povečali intenziteto dela z bolnikom v časovni enoti. V prid bolnika! Žal so takšne novitete zaradi večje kadrovske, tehnične in logistične zahtevnosti lahko tudi dražje. Povprečno ležalno dobo smo v bolnišnici, ki ima 789 postelj, še skrajšali. V letu 2003 je bila le še 5,73 dneva. Sprašujem se, kdaj bomo prestopili mejo varnega. Imeli smo le 66-odstotno zasedenost obstoječih posteljnih zmogljivosti in analize niso odkrivale nepotrebnih sprejemov. Od 31.831 hospitalno in 277.621 ambulantno obravnavanih bolnikov se jih je 39 pisno pritožilo, 30 pa postavilo odškodninski zahtevek. Je to veliko ali malo? Res je vsak nezadovoljen bolnik preveč in res nas tisoči zadovoljnih bolnikov ne opravičijo pred enim samim nezadovoljnim, če je njegovo nezadovoljstvo upravičeno. Vendar je potrebno tudi to ocenjevati z razumom!
Dotakniti se moram tudi obžalovanja vrednih neljubih zaostankov pri odčitavanju histoloških vzorcev v preteklih letih. Temeljit eksterni nadzor Zdravniške zbornice Slovenije se po več kot letu dni bliža koncu. Njegovi izsledki bodo javni. V bolnišnici smo naredili vse, da se kaj takega nikoli ne bo ponovilo. Globoka razhajanja med poslovnim interesom in strokovnimi zmogljivostmi so na tej točki razgalila past, v katero se zdravniki ne smemo več ujeti.
Naša usmeritev je v smeri večanja kakovosti. Interno strokovno nadziranje, zapisovanje kliničnih poti, določanje in nadziranje standardov in druge strokovne varovalke, ki smo jih uvedli v zadnjih dveh letih, ne odtehtajo najpomembnejšega uvajanja klinične miselnosti in dejavnosti v naših glavah. Z bolnišnicami severovzhodne Slovenije smo pomagali ustanoviti Medicinsko fakulteto v Mariboru. Z novim konkurenčnim jedrom na področju medicinske znanosti bo koristila vsem državljanom Slovenije. Tekmovalnost bo privedla do kritičnega presojanja in objavljanja lastnih rezultatov z zahtevno mednarodno recenzijo. Naša bolnišnica že sodeluje pri dodiplomskem pouku Medicinske fakultete v Ljubljani in Visoke zdravstvene šole v Mariboru. To sodelovanje želimo razširiti in okrepiti. Z novo fakulteto bomo sodelovali tudi prek nosilcev predmetov. Za aktivno sodelovanje v učnem procesu morajo habilitirani učitelji vzpostaviti zahtevno raven akademskega dela, hkrati pa poskrbeti, da je strokovno delo v bolnišnici narejeno v celoti in dobro. Napočil je čas, da tudi pri tem uporabimo zahodnoevropske izkušnje. Zaradi transparentnosti izvajanja in financiranja raziskovalnega dela proučujemo možnosti ustanovitve lastnega raziskovalnega inštituta Splošne bolnišnice Celje kot Učne bolnišnice.
Mlajše kolege spodbujamo k raziskovalnem delu in nenehnemu študiju. Dobra specialistična praksa se ne stimulira samo z denarjem! Želimo spodbujati ustvarjalnost. Vsak članek, objavljen v domači ali mednarodni strokovni literaturi, mora biti spodbuda za nadaljnje delo. S sodelavci se trudim, da bi naši bolniki spoznali pozitivne napore prav vseh zaposlenih za posodobitev našega zavoda, za večjo kakovost in učinkovitost sekundarnega zdravstva v regiji. Številčni kazalci izkazujejo kakovosten dvig klinične prakse, ki prehaja v področje terciarne ravni. Trudimo se, da bi se ne izpolnila zlovešča napoved slovenskega strokovnjaka, ki je nedavno v časopisnem intervjuju izjavil, da se velika večina dobrih zdravnikov in njihovih sodelavcev zaradi pavšalnih in včasih tudi krivičnih sumničenj odloča za defenzivno medicino in beg od odgovornega dela. Menim, da je vzdušje v bolnišnici s skoraj 1.600 zaposlenimi, s 190 zdravniki, od katerih je 161 specialistov, delovno, konstruktivno in da z velikimi skupnimi napori vodimo bolnišnico v pravi smeri.