STALIŠČE GLAVNEGA STROKOVNEGA SVETA SLOVENSKEGA ZDRAVNIŠKEGA DRUŠTVA (GSS SZD) O NEPRAVILNOSTIH V BIOPSIJSKI DEJAVNOSTI NA ODDELKU ZA PATOLOGIJO SPLOŠNE BOLNIŠNICE CELJE
Delo SZD


Glede na to, da se zaradi znanih dogodkov v celjski bolnišnici v javnosti ponovno zaključuje, da vlada v slovenskem zdravstvu kaos, Glavni strokovni svet SZD podaja svoje stališče v zvezi z nepravilnostmi v biopsijski dejavnosti na oddelku Splošne bolnišnice Celje. Ta stališča, ki so bila sprejeta že na redni seji dne 24. 2. 2003, so bila v celoti potrjena na redni seji GSS SZD dne 20. 5. 2003.
GSS ugotavlja naslednje:
- Zaostanki v pregledovanju biopsijskih vzorcev za tako dolgo časovno obdobje so nedopustni in so nezdružljivi z naravo dela patologa in z medicinsko etiko.
- Nerazumljivo je, da so se zaostanki v takem obsegu tako dolgo dopuščali in da so bili vsi ukrepi za razrešitev tega problema tako dolgo praktično neuspešni.
- Nesprejemljivo je, da kljub dolgoletnemu kopičenju zaostankov niso ustrezno ukrepali lečeči zdravniki oziroma zdravniki, ki so biopsijski material pošiljali.
- Nesprejemljivo je, da ob ugotovitvi kritičnega stanja in kršitve delovnih dolžnosti ni bilo s strani vodstva bolnišnice oziroma vodstva oddelka za patologijo odločnejših ukrepov, ki bi preprečili vzdrževanje takšnega stanja oziroma odpravili nepravilnosti.
- Glede tolmačenja v medijih, da so bili izvidi biopsij nadomeščeni "z drugimi enakovrednimi" preiskavami, ki so bile očitane strokovnemu direktorju doc. dr. Radku Komadini, je ta pred člani GSS to odločno zanikal. Doc. dr. Kamadina meni, da biopsijskih preiskav ni mogoče nadomestiti z drugimi preiskavami.
- Morebitno škodo, ki bi bila s takim ravnanjem povzročena, lahko oceni (in je tudi že ocenila) le natančna in objektivna preiskava. Mnenje komisije Zdravniške zbornice, ki jo je vodil prof. dr. Stane Repše, dr. med., višji svetnik - vzorec je zajel 91 primerov, je bilo v obliki zapisnika predloženo GSS. Prav tako ima GSS na vpogled zapisnik Razširjenega strokovnega kolegija za patologijo in sodno medicino, ki najodločneje obsoja neljube dogodke v celjski bolnišnici in terja odgovornost vpletenih.
- Le popolna, nepristranska in strokovna ocena tega primera (kar je bilo v glavnem že opravljeno) lahko prepreči, da se takšni skrajno neljubi pojavi ne bi ponavljali. Jasno je potrebno opredeliti odgovornost, tako vodstvenih in vodilnih delavcev v SB Celje, kot zdravnikov patologov in klinikov. Le tako bomo ohranili ugled slovenskega zdravništva, se izognili posploševanju in pripisovanju krivde tudi tistim zdravnikom, ki svoje delo opravljajo vestno in v skladu z medicinsko etiko.
V Ljubljani, 21. 5. 2003