KLASIFIKACIJA ATRIJSKE FIBRILACIJE
Odmevi

V prvi številki Zdravniškega vestnika 2002 je bil objavljen članek Pomen zgodnje konverzije paroksizmalne atrijske fibrilacije (1). V članku so omenjeni predlogi klasifikacij atrijske fibrilacije (AF) različnih avtorjev (2-6). Prispevek je bil napisan in sprejet za objavo v ZV, preden so bile avgusta 2001 potrjene nove smernice o obravnavanju bolnikov z AF, ki so jih sporazumno sprejela evropska in ameriška kardiološka združenja (7). V njih je objavljena klasifikacija AF, ki je nastala iz želje, da bi bila čimbolj enostavna in klinično relevantna. Ker jo bomo odslej gotovo uporabljali tudi pri nas, bi jo želel na kratko predstaviti.
AF se pojavlja z zelo raznoliko klinično sliko in običajno prepoznavnim vzrokom. Občasno ostaja vzrok neznan, simptomi pa so le malo izraženi ali jih sploh ni. Aritmija lahko preneha spontano ali pa jo prekinemo z ustreznimi ukrepi. Ko pri nekem bolniku prvič ugotovimo AF, jo je običajno težko takoj natančneje opredeliti. To je možno šele potem, ko nekaj časa spremljamo njen potek in način pojavljanja pri istem bolniku.
V novi klasifikaciji je najprej omenjena tako imenovana prvič odkrita epizoda AF, pri kateri ni pomembno, če poteka s simptomi ali ne in če spontano mine. Pri taki epizodi seveda ni jasno, kako dolgo že traja in koliko je bilo neodkritih epizod že prej. Če je znano, da je bolnik doživel že dve ali več epizod AF, govorimo o rekurentni obliki AF. Če rekurentna AF preneha spontano, jo imenujemo paroksizmalna, če pa vztraja, govorimo o persistentni AF. Slednja oznaka velja tudi v primeru, če AF prekinemo z zdravili ali z elektrokonverzijo. Persistentna AF je lahko že prva epizoda AF ali posledica rekurentnih epizod paroksizmalne AF. K persistentnim oblikam prištevamo dolgotrajne AF (npr. več kot eno leto), pri katerih ni bila opravljena konverzija ali ni bila izvedljiva. Končno ostane AF trajno, tedaj jo poimenujemo permanentna AF.
Shematski prikaz klasifikacije AF:
1. epizode, ki trajajo manj kot 7 ali največ 7 dni (velikokrat manj kot 24 ur),
2. epizode trajajo običajno več kot 7 dni,
3. konverzija ni uspešna ali ni bila izvedena,
4. paroksizmalne in persistentne AF so lahko rekurentne.

Omenjene oznake veljajo za tiste epizode AF, ki trajajo več kot 30 sekund in niso posledica znanih reverzibilnih vzrokov. Če so vzroki znani, gre za tako imenovane sekundarne AF. Lahko so posledica akutnega srčnomišičnega infarkta, kirurškega posega na srcu, miokarditisa, perikarditisa, hipertiroze ali pljučnih bolezni. Pri teh primerih običajno dosežemo prekinitev aritmije s sočasnim zdravljenjem osnovne bolezni in epizode AF. Če uspemo osnovni vzrok odpraviti, se epizode AF le redko ponavljajo.
Za znano oznako "osamljena AF" (lone AF) veljajo različne razlage. Pomembno je, da gre v osnovi za obliko z najbolj benigno prognozo glede trombemboličnih zapletov in smrtnosti pri mlajših bolnikih (manj kot 60 let). Ko se taki bolniki postarajo, se tudi pri njih pojavijo nepravilnosti na srcu in ne spadajo več v to kategorijo. Osamljeno AF pa je treba ločevati od idiopatske AF, pri kateri ni jasna etiologija, bolnikova starost pa pri tem ni pomembna.
V klasifikaciji je omenjena še delitev na valvularne AF in nevalvularne AF. Valvularne oblike so tiste AF, ki nastanejo pri revmatski stenozi mitralne zaklopke ali umetni srčni zaklopki, vse ostale pa so nevalvularne.

Literatura

1. Verovnik F. Pomen zgodnje konverzije paroksizmalne atrijske fibrilacije. Zdrav Vestn 2002; 71: 39-42.
2. Lewis T. The value of quinidine in cases of auricular fibrillation. Am J Med Sci 1922; 164: 1-10.
3. Evans W, Swann P. Lone auricular fibrillation. Br Heart J 1954; 16: 189-94.
4. Levy S, Novella P, Ricard P, Paganelli F. Paroxysmal atrial fibrillation: a need for classification. J Cardiovasc Electrophysiol 1995; 6: 69-74.
5. Levy S, Breithardt G, Campbell RWF et al. Atrial fibrillation: current knowledge and recommendations for management. Eur Heart J 1998; 19: 1294-320.
6. Gallager MM, Camm AJ. Classification of atrial fibrillation. PACE 1997; 20: 1603-5.
7. Fuster V, Ryden LE, Asinger RW et al. ACC/AHA/ESC guidelines for the management of patients with atrial fibrillation. Eur Heart J 2001; 22: 1852-923.