V Slovenskem zdravniškem društvu opozarjajo na pomen nalezljivih bolezni, ki danes še vedno predstavljajo enega izmed najpogostejših vzrokov obolevnosti in umrljivosti. O izzivih pri obvladovanju nalezljivih bolezni, med katere sodijo tudi obvladovanje in preprečevanje bolnišničnih okužb, naraščajoča odpornost proti antibiotikom ter nalezljive bolezni v času migranstke problematike, bodo strokovnjaki spregovorili v okviru XIV. kongresa Slovenskega zdravniškega društva.

Enega od velikih izzivov na področju obvladovanja nalezljivih bolezni predstavlja nenehno hitro genetsko spreminjanje mikroorganizmov, kar omogoča nepredvidljivo porajanje novih, bolj patogenih bakterij in virusov, kot je na primer virus Zika, ki ga je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) razglasila za grožnjo javnemu zdravju po svetu. Prof. dr. Srečko Koren, dr. med. iz Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo, poudarja: »Ravno slovenski strokovnjaki so med prvimi v svetu dokazali povezavo virusa Zika s hudimi okvarami možganov ploda, do katerih lahko pride po okužbi nosečnic z virusom Zika, kar je seveda mednarodno odmeven dosežek,« in dodaja: »Med izzive, s katerimi se soočamo danes na področju obvladovanja nalezljivih bolezni, sodi tudi vedno večje število starejših ljudi, ki pospešeno izgubljajo zaščito pred nalezljivimi boleznimi, proti katerim so se cepili v otroštvu. Problem predstavlja tudi naraščajoče število okužb imunsko pomanjkljivih oseb, kot so na primer bolniki z aidsom. Vedno boljša zdravila bistveno izboljšujejo prognozo te hude nalezljive bolezni, a se zaradi tega izgublja strah pred aidsom in opuščajo mere za preprečevanje prenosa virusa HIV, kar vodi v povečevanje števila novih primerov. V stalnem porastu pa so tudi bolnišnične okužbe, predvsem zaradi razširjenosti večkratno odpornih bakterij v bolnišnicah, kjer je tudi vedno večje število starejših, imunsko oslabelih in intenzivno zdravljenih bolnikov.”

Naraščajoča odpornost proti antibiotikom danes še vedno eden od največjih izzivov

“Eden od največjih izzivov pri obvladovanju nalezljivih bolezni je zagotovo naraščajoča odpornost proti antibiotikom, ki grozi, da bomo v bližnji prihodnosti ostali brez učinkovitih zdravil za nalezljive bolezni, ki jih povzročajo bakterije, odporne proti skoraj vsem danes znanim antibiotikom. Da bi se izognili najbolj črnemu scenariju, je nujno racionalizirati in zmanjšati uporabo antibiotikov, tako v medicini kot živinoreji, pri čemer je treba povedati, da danes v svetovnem merilu še vedno umre več bolnikov z nalezljivimi boleznimi zaradi pomanjkanja in ne presežka antibiotikov,” opozarja prof. Koren.

O problemu odpornosti proti antibiotikom sicer poročajo iz vsega sveta. Po nekaterih ocenah naj bi že zdaj samo v Evropi in ZDA zaradi okužb z VOB vsako leto umrlo vsaj 50.000 bolnikov, pričakuje pa se, da se bo ta številka v svetovnem merilu do leta 2050 povečala na več milijonov smrti letno. »Do vnosa in kopičenja genov za odpornost ne prihaja samo pri bakterijah, ki jih najdemo pri ljudeh, ampak tudi pri živalih in v okolju. V zadnjih letih se uporablja koncept »eno zdravje«, pri katerem se poudarja medsebojno povezanost človeka, živali in okolja. Sprejeta so številna priporočila za ukrepe na nivoju Svetovne zdravstvene organizacije in Evropske unije – med drugim poskušajo spodbujati razvoj novih antibiotikov s strani farmacevtske industrije ter zmanjševati uporabo antibiotikov pri pridelavi hrane in selekcijski antibiotični pritisk v okolju. Ne glede na to, ali do vnosa odpornih bakterij pride iz človeškega, živalskega ali okoljskega vira, se odporne bakterije v bolnišnicah lahko razširijo,« opozarja doc. dr. Mateja Pirš, dr. med., spec. klinične mikrobiologije iz Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo in dodaja: “Pojava odpornosti bakterij proti antibiotikom ne moremo preprečiti, lahko pa upočasnimo porast in širjenje odpornosti z globalnimi ukrepi na mnogih področjih. V zdravstvu moramo skrbeti za smotrno uporabo antibiotikov v domačem okolju in bolnišnicah, da bomo lahko čim dlje uporabljali antibiotike, ki jih že imamo na voljo ter z dobro bolnišnično higieno preprečevati okužbe in širjenje večkratno odpornih bakterij.«

Mednarodne migracije so postale eden izmed najbolj perečih izzivov sodobnega sveta

Tudi Slovenija, tako kot velik del Evrope, se je nedavno soočila s prehodom migrantov na njihovi poti do države, v kateri zaprosijo za azil. Samo v letu 2015 je v Evropo migriralo skoraj milijon oseb, večinoma iz Sirije, Afganistana in Iraka, pa tudi iz Pakistana, Irana in severnoafriških držav. Slovenijo je prečkalo skoraj pol milijona migrantov. “V Sloveniji nalezljive bolezni pri migrantih niso predstavljale večjega tveganja za naše prebivalce. So pa bile kapacitete za migrante, ki so bile vzpostavljene v izjemnih okoliščinah, občasno preobremenjene, kar je pomenilo nevarnost za razširjenje okužb med migranti, kot tudi na osebe, ki so prihajale z njimi v stik,” poudarja prim. prof. dr. Alenka Kraigher, dr. med, spec. epidem., predstojnica Centra za nalezljive bolezni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje in dodaja: »Svetovna zdravstvena organizacija navaja, da so najpogostejše zdravstvene težave med migranti poškodbe, podhladitev, opekline, srčno-žilni zapleti, težave v povezavi z nosečnostjo in porodom, sladkorna bolezen in povišan krvni tlak. Otroci so še posebej dovzetni za respiratorne okužbe in driske, povezane s slabimi življenjskimi pogoji in slabimi higienskimi razmerami, ki lahko vodijo tudi do kožnih infekcij. Migranti lahko zbolijo za črevesnimi nalezljivimi boleznimi, ki so predvsem posledica neugodnih okoliščin, kot so pomanjkanje pitne vode, neustrezne higienske razmere. Med njimi se lahko zaradi prenatrpanosti in neugodnih klimatskih razmer pojavljajo akutne okužbe dihal, v zimskem času tudi gripa. Razseljene osebe so še posebej občutljive za pojav nalezljivih bolezni, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem, zato premiki prebivalstva lahko ogrožajo svetovna prizadevanja za izkoreninjenje teh bolezni, kljub zelo učinkovitim cepivom.«