Generalna skupščina Svetovne medicinske organizacije sprejela poročilo Odbora za etiko o evtanaziji in asistiranem samomoru

Prof. dr. Radko Komadina, dr. med., predsednik Slovenskega zdravniškega društva se je udeležil Konference o medicinski etiki in generalne skupščine Svetovne medicinske organizacije (World Medical Association), ki je potekala med 2. in 6. oktobrom v Reykjaviku. Generalna skupščina je 5. oktobra 2018 sprejela poročilo Odbora za etiko o evtanaziji in asistiranem samomoru (Physician Assisted Suicide). Priporočilo navaja, da se razprava o evtanaziji in asistiranem samomoru nadaljuje v konstitucionalnih članicah in nacionalnih zdravniških organizacijah. Odbor za etiko razpravo želi razbremeniti čustev, hkrati pa spoštuje prakse v posameznih državah z različno versko in kulturno tradicijo ter stopnjo razvoja. Odbor je članice pozval k svobodni razpravi in predstavitvi ugotovitev na skupščini Svetovne medicinske organizacije v prihodnjem letu. Prof. dr. Radko Komadina, dr. med., je pozval Slovensko medicinsko akademijo, ki predstavlja strokovni in etični vrh medicinske stroke, da pripravi širšo razpravo na temo evtanazije in asistiranega samomora, ki bo predvidoma potekala že decembra 2018.

Prof. dr. Radko Komadina, dr. med., predsednik Slovenskega zdravniškega društva se je udeležil Konference o medicinski etiki in generalne skupščine Svetovne medicinske organizacije (World Medical Association)

Stomatološka sekcija SZD podelila priznanja dolgoletnim sodelavkam in sodelavcem Tekmovanja za čiste zobe ob zdravi prehrani

V petek, 29. junija 2018 je Stomatološka sekcija SZD podelila priznanja dolgoletnim sodelavkam in sodelavcem Tekmovanja za čiste zobe ob zdravi prehrani. Na svečani podelitvi je uspehe Tekmovanja za čiste zobe ob zdravi prehrani predstavil vodja akcije, prim. Matej Leskošek dr. dent. med.

Priznanja, ki sta jih podelila prim. Gorazd Sajko dr. dent. med in generalni direktor ZD Ljubljana mag. Rudi Dolšak, so prejeli: Ana Mrgole, Darinka Borovšak Bela, Nataša Serušnik, Lijana Jurečič, Barbara Jelen, Maja Jan, Mirjana Goranovič, Vida Repovž, Damjana Marc, Jasmina Komel, Marina Čok, Rosita Stojkovič, Tina Šircelj Kosec, Sonja Pajntar, Zdenka Suhadolnik, Mojca Kroflič, Majda Šmit, Helena Seidl, Karlina Praprotnik, Ana Dagarin, Aleksandra Škedelj, Zdenka Mataj, Djordje Šiškin, Žanet Verč, Irena Šumer, Patricija Hanžekovič, Irena Skrinar, Majda Kramberger, Rosanda Klakočer, Diana Zorman, Irena Gortnar, Božica Radišič, Maria Pia Mizgur, Damjana Grubar, Nataša Jeras, Blanka Romih, Anka Debeljak, Slavica Mikoš, Milojka Ertl, Natalija Horvat, Marjana Poš, Tinka Mlakar, Gabrijela Jelenko, Danijela Marič, Martina Lavrinec in Bogdana Korošec.

TČZ je bilo pred kratkim nagrajeno tudi kot najboljša inovativna preventivna akcija med šolarji na svetu, projekt pa je aktivno podprlo tudi Ministrstvo za zdravje.

GSK: Čisti zobki
Foto: Žiga Intihar

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je 5. junija udeležil osrednje zaključne prireditve 35. Tekmovanja za čiste zobe ob zdravi prehrani, ki poteka pod okriljem Stomatološke sekcije Slovenskega zdravniškega društva.

“Vi ste svetovni prvaki! Nobeni otroci v nobeni drugi državi na svetu nimajo bolj čistih zob kot vi,” je blizu tri tisoč otrokom čestital predsednik republike in se skupaj z njimi zahvalil vsem strokovnjakom, ki so pripomogli k uspehu tekmovanja s 35-letno tradicijo.

Tekmovanje za čiste zobe ob zdravi prehrani, v katerega so vključeni prav vsi slovenski osnovnošolci, je v lanskem letu prejelo najvišje priznanje Svetovnega zobozdravniškega združenja.

Na Forumu Koordinacije zdravniških organizacij, ki je danes potekal v Domus Medica, so zdravniške organizacije – Zdravniška zbornica Slovenije (ZZS), Slovensko zdravniško društvo (SZD), FIDES – sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije in Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije (SZZZZ) – izpostavile akutne probleme našega zdravstvenega sistema z vidika zdravnikov, opozorile na problematiko zdravstvene reforme, ki je prinesla vrsto negativnih posledic, med njimi daljše čakalne dobe, ki spodbujajo nasilje nad zdravniki, ter zahtevale ukrepanje za izboljšanje zdravstvenega sistema in več vlaganja v dotrajano zdravstveno infrastrukturo. Najtežje bolni bolniki se namreč zdravijo v objektih iz časa avstro-ogrske monarhije (npr. infekcijska klinika, gastroenterologija). Ponovno je bilo slišati tudi poziv k ukinitvi koncesij in postavitvi jasnih pravil za samostojno opravljanje zdravstvene dejavnosti, kar je temelj, da bomo kot pacienti v bodoče resnično imeli izbiro.

Celotno sporočilo za javnost.

Bolnikom so poleg alopatske oziroma uradne, zahodne medicine, na voljo tudi alternativni pristopi k ugotavljanju, preprečevanju in zdravljenju bolezenskih težav. Do nedavnega so se z zdravilstvom ukvarjali le redki posamezniki, ki niso imeli usmerjene medicinske izobrazbe, v zadnjem času pa se z zdravilstvom ukvarjajo tudi nekateri zdravniki. Predstavniki Slovenske medicinske akademije in Slovenskega zdravniškega društva so na novinarski konferenci opozorili, da pri nas medicina in zdravilstvo zahtevata jasno opredelitev, ter na nujnost vzpostavitve strogega nadzora nad izvajanjem zdravilstva.

Celotno sporočilo za javnost je dostopno na tej povezavi.

V lanskem letu je bilo na generalni skupščini FDI – Federation Dentaire International v Madridu naši Stomatološki sekciji SZD podeljeno priznanje FDI SMILE AWARD za Tekmovanje za čiste zobe ob zdravi prehrani, ki pod njenim strokovnim in organizacijskim vodstvom poteka že petintrideseto leto po vseh slovenskih osnovnih šolah ter šolah in zavodih za otroke s posebnimi potrebami.

Več držav se je potegovalo za prestižno nagrado FDI SMILE AWARD. V ožji izbor so prišli 4 programi iz Avstrije, Argentine, Izraela in Slovenije. In prav Slovenija je bila tista, ki se je okitila s tem zavidanja vrednim odličjem. Priznanje potrjuje, da je slovensko tekmovanje najbolj inovativen preventivni program na svetu. Izbirno komisijo so sestavljali prof. dr. Rongova, prof. dr. Park in dr. Alvaro Roda.

Predsednik Stomatološke sekcije SZD: prim. Gorazd Sajko, dr. dent. med.

Vodja Tekmovanja, IO Stomatol. sekcije: Matej Leskošek, dr. dent. med.

Idejni vodja tekmovanja: prim. mag. Tatjana L. Denišlič, dr. dent. med.

Slovensko zdravniško društvo opozarja, da je bilo delo skupine na Ministrstvu za zdravje, namenjeno pripravi zakonskih sprememb na področju zdravilskih metod zdravljenja, v nasprotju s stališči Glavnega strokovnega sveta SZD. Zakon predvideva, da bi naj zdravilske metode vključile v zdravniško prakso. V društvu poudarjamo, da je presoja o tem ali je metoda zdravljenja komplementarna oziroma alternativna, v domeni stroke, ter da je uporaba metod zdravljenja, ki niso podprte z znanstvenimi kriteriji, neetična. Z njihovo uporabo bi lahko zdravnik, kljub poznavanju učinka placeba, zavajal bolnika. Nasprotujemo, da bi zakonodajalec zdravilske metode priključil zdravniškemu poklicu.

Več informacij je na voljo tukaj.

Strokovnjaki so na novinarski konferenci, ki jo je organiziralo Slovensko zdravniško društvo spregovorili o dleovanju urgentnih centrov, ki se soočajo s pomanjkljivo opremljenimi prostori, preobremenjenostjo in premajhnim številom strokovnega osebja. Kljub opozarjanju strokovnjakov, danes še vedno veliko število posameznikov izkorišča storitve urgentnih centrov za obravnave, ki niso nujne, z namenom hitrejšega dostopa do zdravstvenih storitev. S tem pa otežuje delo specialistov urgentne medicine, ki jih je v Sloveniji občutno premalo.

Dr. Roman Košir, predstojnik urgentnega centra UKC Maribor poudarja: »Na državnem nivoju bo potrebno poenotit delo v urgentnih centrih, do konca bo potrebno zgraditi tudi informacijski sistem. Največji problem pa predstavlja kadrovska zasedba. Potrebujemo od 200 do 300 specialistov urgentne medicine, ki so nosilci zdravstvene dejavnosti, da bomo zapolnili kadrovske vrzeli. Trenutno pospešeno izobražujemo specialiste, bomo pa pri reševanju problematike potrebovali tudi podporo države.«

»Pravkar so bili odprti novi prostori internistične in nujne prve pomoči UKC Ljubljana. Sedaj pa pregledujemo in usklajujemo načrte za izgradnjo urgentnega kirurškega bloka. Verjamemo obljubam, da bodo sredstva zagotovljena in upam, da bomo v novem kirurškem centru UKC Ljubljana z delom priželi že leta 2020,« poudarja doc. dr. Anže Kristan, dr. med., vodja urgentnega kirurškega bloka UKC Ljubljana in dodaja: »Urgentni centri so se ponekod zgodili prezgodaj, ker je gradnja stavbe hitrejša kot je sprememba sistema, miselnosti in kadrovske zasedbe.«

»Beležimo vsaj 640 000 obiskov dežurne službe na primarnem nivoju na leto. Pri čemer je kritično bolnih, ki obiščejo urgenco, le 5 odstotkov. Večina bolnikov, ki obiskujejo dežurno službo, se zaveda, da niso “kritično bolni”, a ne morejo oziroma nočejo počakati do obiska pri izbranem osebnem zdravniku. Tako velik obisk dežurnih služb jasno kaže na preslabo dostopnost do osebnih zdravnikov,« poudarja asist. Gregor Prosen, dr. med. iz ZD Maribor, predsednik sekcije za urgentno medicino SZD in dodaja: »Prebivalce Slovenije je potrebno informirati, da so urgentni centri in klic na številko 112 vstopna vrata za oskrbo kritično bolnih in poškodovanih. Torej so namenjeni tistim, ki lahko zaradi svojega stanja izgubijo življenje. Urgentni centri pa vsekakor niso poliklinike.«

»Stroka je dolžna sistem urgentnih centrov nadgrajevati in posodabljati. V prihodnje nas čaka še dograditev pediatričnih urgentnih centrov, ki trenutno delujeta samo v Ljubljani in Splošni bolnišnici Celje. Otroci potrebujejo potrebne prostore in posebno obravnavo. Žal ni vsem otrokom po Sloveniji omogočen takojšen dostop do pediatrične urgence, zato upam, da bomo kmalu sistem pediatrične urgence uspeli nadgraditi. Seveda pa bo za to morala imeti posluh tudi država,« opozarja prof. dr. Radko Komadina, dr. med., predsednik Slovenskega zdravniškega društva.

Doc. dr. Tomaž Smrkolj, dr. med., predstojnik kliničnega oddelka za urologijo UKC Ljubljana dodaja: »Imamo veliko bolnikov in malo urologov, to se pozna tudi pri delu urgence in nujne medicinske pomoči s področja urologije. Sprašujemo se kako bodo obravnavani urološki bolniki, ko bomo imeli urgentni center v Ljubljani. Skrbi nas, da se bo zlorabljal za hiter dostop do specialističnega izvida.«

Slavnostni večer 154. skupščine SZD – podelitev priznanj častnim članom SZD in primariatov

Na slavnostnem dogodku v okviru 154. skupščine Slovenskega zdravniškega društva sta priznanje za častnega člana prejela prof. dr. David B. Vodušek, dr. med., višji svetnik indr. Božidar Voljč, dr. med.

Prof. dr. David B. Vodušek, dr. med., višji svetnik je specialist nevrolog in klinični nevrofiziolog, konzultant in konziliarni nevrolog doma in v tujini, izvedenec za strokovni nadzor pri Ministrstvu za zdravstvo, Izvedenec za strokovni nadzor s svetovanjem pri Zdravniški zbornici Slovenije in sodni izvedenec. Od leta 1976 dalje je bil zaposlen na Univerzitetnem inštitutu za klinično nevrofiziologijo Kliničnega centra v Ljubljani, ki ga je kot strokovni direktor vodil med letoma 1991 in 1996. Od leta 1996 dalje pa je bil tudi je strokovni direktor Nevrološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Je predavatelj na dodiplomskem in podiplomskem študiju ter gostujoči asistent in profesor v ZDA. Med leti 2003 in 2007 je bil predstojnik katedre za nevrologijo MF UL, med leti 2004 in 2008 pa predstojnik Odseka za splošno medicino MF UL. Od leta 1995 in vse do danes je koordinator predmeta Nevrološke vede. Imenovan je bil za člana Glavnega strokovnega sveta Slovenskega Zdravniškega društva (GSS SZD – v tretjem mandatu), za podpredsednika GSS SZD (2001 – 2008), predsednika GSS SZD (2008 – 2014) za člana Razširjenega strokovnega kolegija za nevrologijo (1992 – 2017); predsednika tega kolegija (1992 -1999) ter za člana Zdravstvenega sveta na Ministrstvu za zdravje (2006 – 2010; 2015 – ).

Dr. Božidar Voljč, dr. med. je specialist družinske medicine in doktor medicinskih znanosti. Bil je zdravnik v Zdravstvenem domu Ribnica na Dolenjskem, direktor Zdravstvenega doma Kočevje – Ribnica, direktor Zavoda Republike Slovenije za transfuzijsko medicino ter Minister za zdravstvo Republike Slovenije. Bil je tudi član in predsednik Stalnega odbora pri Evropskem uradu Svetovne zdravstvene organizacije v Kopenhagnu ter član Izvršilnega odbora Svetovne zdravstvene organizacije v Ženevi. Je predsednik Komisije Republike Slovenije za medicinsko etiko, svetovalec Slovenske akademije znanosti in umetnosti za področje gerontologije, član Task Forces pri AGE Platform Europe in sodeluje na področjih aktivnega in zdravega staranja.

Vabimo vas na prvi Koncertni večer Domus Medica v novi sezoni 2017/18, na katerem bo nastopil Godalni kvartet Dissonance. Koncert z naslovom RAZSTAVLJENI MOZART bo v torek, 24. oktobra 2017, ob 19.30 v preddverju Domus Medica, Dunajska cesta 162, Ljubljana.

Godalni kvartet Dissonance:
Janez Podlesek, 1. violina
Matjaž Porovne, 2. violina
Oliver Dizdarević, viola
Klemen Hvala, violončelo

Koncert z besedo povezuje igralec Dejan Pevčević

Spored:

Wolfgang Amadeus Mozart:
Godalni kvartet št. 19 v C-duru, KV 465 »Disonančni«
I. Adagio-Allegro

Michele Marelli: EMLA 5%

Tomica Bajsić: Sedemindvajseti dan

prevedel Tone Škrjanec

II. Andante cantabile

Dane Zajc: Vse ptice

Darijan Božič: Pop art 3 – Forma VI

III. Menuetto: Allegro, Trio

Federica Lo Pinto: L’aldilà

W. S . Merwin: Kaj je moderno
prevedel Miha Avanzo

VI. Allegro molto

Koncertne večere Domus Medica pripravljata Zdravniška zbornica Slovenije in Slovensko zdravniško društvo.

Koncert je za člane zbornice in člane zdravniškega društva ter njihove družinske člane in prijatelje brezplačen, potrebna pa je predhodna rezervacija na: Marija.Cimperman@zzs-mcs.si ali po telefonu: 01 30 72 155, za kar se vam najlepše zahvaljujemo. Na ta način bomo lažje poskrbeli za kakovostno izvedbo programa.

Veselimo se naših skupnih srečanj ob vrhunski glasbi v novi sezoni 2017/18.

Vljudno vabljeni!

O GODALNEM KVARTETU DISSONANCE

Kvartet sestavljajo člani Orkestra Slovenske filharmonije: violinista Janez Podlesek in Matjaž Porovne, violist Oliver Dizdarević in violončelist Klemen Hvala. Glasbeniki so se kot kvartet prvič združili za prvo slovensko izvedbo Godalnega kvarteta skladatelja Lojzeta Lebiča, do katere je prišlo leta 2014, po več kot 30 letih od nastanka skladbe. Šele pozneje so si po Mozartovem Godalnem kvartetu v C-duru, KV 465 nadeli ime Dissonance. Kvartet je doslej nastopil v okviru Koncertnega ateljeja Društva slovenskih skladateljev, na Svetovnih glasbenih dnevih WMD 2015, v okviru Imaga Sloveniae, na festivalu Soboški dnevi 2016, na Festivalu Maribor, Mednarodnem bienalu sodobne glasbe v Kopru in ostalih prizoriščih. V sodelovanju s priznanim italijanskim klarinetistom Michelejem Marellijem je kvartet na festivalu Musica In Estate 2015 v Acqui Terme (Alessandria, Italija) in v okviru mednarodnega cikla Simfonic voices v Kopru izvedel projekt Mozart Destrutturato. Ime ansambla je povzeto po istoimenski Mozartovi skladbi, simbolizira pa poslanstvo ansambla, ki se posveča tako klasični literaturi kot tudi delom sodobnih skladateljev, zlasti slovenskih.